ZDRAVJE IN BOLEZEN Flashcards

1
Q

Zdravje definicija in who definicija

A

• Zdravje je danes zelo aktualna, tako na področju vsakdanjega življenja kot na področju znanosti (v razcvetu v povezavi s sodobno tehnologijo)
• Po definiciji WHO (1951) odpredeli zdravje kot stanje popolne telesne, psihične in družbene blaginje državljanov.
• Zdravje je pomembna vrednota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

vojaški besednjak

A

• Vojaški besednjak (vdor mikroorganizmov, agresivne terapije…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

opredelitev zdravja in bolezni po znanstveni medicini
canguilhem
tabela učbenik

A

• Znanstvena medicina
o Zdravje je normalno stanje organizma
o Bolezen je patološko stanje organizma, odstopanje od normalnosti
• (Canguilhem) zdravje, bolezen sta relativno, individualno določljivi kategoriji
• (tabela subjektivna ocena zdravja, učbenik) tisti z višjo izobrazbeno strukturo in tam, kjer je država bolj gospodarsko razvita, se prebivalci počutijo bolj zdravo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

obilno telo

DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

A

• Obilno telo (dojemanje v preteklosti in sedanjosti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

histerija DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

A

• Histerija (histera grško maternica) — bolezen žensk; PMS, menopavza
o Odkritje sovpada z Viktorijansko dobo
o Znaki ženske histerije: živčnost, nespečnost, napet trebuh, občutljivost, zmanjšana želja po spolnosti
o V 19. stoletju glavna bolezen žensk
o Imajo jo, ”ko niso zaposlene” (niso noseče…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

homoseksualnost

DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

A

• Homoseksualnost (do leta 1991 opredeljena kot bolezen s strani WHO-ja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

drapetomanija

DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

A

• Drapetomanija je begavost pri sužnjih
o Resna duševna bolezen plantažnih sužnjev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

medicinski diskurz in medikalizacija družbe

DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

A

• Medicinski diskurz (debata, pogovor) razločevanja med zdravimi in nezdravimi vedenjskimi vzorci se širi na vedno več področij (hazarderstvo (odvisnost od iger na srečo), alkoholizem…), včasih moralni problem, danes se obravnava kot zdravstveni problem
o Medikalizacija družbe —> vse več področij družbenega življenja, navad obravnavanih z vidika medicine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

KLASIFIKACIJA PO BRIANU S. TURNERJU
4 skupine predstav/razlag zdravja in bolezni:
2 merila

A

• Merilo: kje se iščejo vzroki bolezni
o Bolezen in zdravje sta posledica nadnaravnih sil in dejavnikov (religiozno-mitične razlage)
o Bolezen in zdravje sta povezana z naravnimi, posvetnimi dejavniki in procesi, ki jih je mogoče prepoznati in obvladati (medicinske razlage)
• Merilo: pri kom se bolezen pojavlja
o Posameznik — vedenjski vzorci, podedovane lastnosti (individualistične razlage)
o Skupnost (kolektivistične razlage)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kombinacija razsežnosti (4)

A
  1. Sveto in individualno (bolezen je kazen za greh, bog preizkuša) —> človek je s svojim vedenjem moralno odgovoren za svojo bolezen (odprava bolezni: post, romanje)
  2. Sveto in kolektivno —> posameznik s kršenjem religioznih norm prikličejo bolezen na celotno skupnost
  3. Posvetno in individualistično (virusne, bakterijske okužbe…) —> človek ni moralno odgovoren (ampak s svojim življenjskim slogom) za svojo bolezen, Zahodna znanstvena medicina
  4. Posvetno in kolektivistično (vpliv družbenih dejavnikov — razvitost države), npr. življenjska doba, smrtnost novorojenčkov, vrsta bolezni (razviti in nerazviti svet)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

razvoj znanstvene medicine

A

• Zahodna, uradna medicina (alopatska): posvetna in individualistična razlaga
• Hipokrat —> oče zahodne medicine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

definicija medicine

A

• Medicina je znanost o zgradbi in delovanju človeškega telesa, boleznih, zdravljenju, lajšanju. Kot moderna znanost se začne razvijati od 18. stoletja naprej.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

dejavniki razvoja medicine

A

• Dejavniki razvoja medicine
o Modernizacijski procesi (indistrualizacija, urbanizacija, narašanje števila prebivalstva, vojaška potreba, potreba po produktivnih prebivalcih)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

bolezen definicija

A

• Bolezen je neobičajno stanje telesa, duševnosti, zaradi katere oseba čuti bolečino, neugodje, ne more opravljati družbenih vlog.
o Poškodbe, invalidnost, odklonsko vedenje (odvisnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

medicinsko pojmovanje telesa, zdravja in bolezni (5)

A

o Človeško telo je pojmovano kot biološko-fiziološka entiteta
o Bolezen je odstopanje od normalnega stanja organizma (norma je določena s povprečjem v populaciji)
o Telo deluje kot stroj, ko pride do okvar, medicina potem priskrbi zdravila za popravilo
o Medicina jasno razmejuje med normalnimi in abnormalnimi/bolezenskimi telesnimi procesi
o Vsaka bolezen zahteva znanstveno specializacijo in ustrezne specialiste

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

t parsons

A

• T. Parsons (funkcionalizem)
o Medicina, zdravniško osebje sta pomembni instituciji nadzora odklonskosti (odstopanje)
o Zdravje je temelj, ki vpliva na dosežke posameznika oziroma zmožnost opravljanja različnih družbenih vlog. Zdravje je ključno za nemoteno delovanje družbe.
o Bolezen je oblika odklonskosti. Človek ne opravlja vlog v skladu s pričakovanji družbe.
o Vloga bolnika omogoča legitimen pobeg pred družbenimi odgovornostmi in obveznostmi.
o Medicina in zdravniško osebje odločajo kdo je bolnik in kdaj to preneha biti. Na ta način medicina nadzoruje bolezen kot obliko odklonskosti.

17
Q

kritike parsonsa

A

 Vloga bolnika v večini primerov ni stvar individualne izbire in pobega pred odgovornostmi (pritiski; nezadovoljstvo na delovnem mestu, partneskih razmerjih, družini — psihosomatske bolezni)
 Ne upoštevanje stigmatizacije nekaterih bolezni (npr. AIDS) — skrivanje, ne pa zatekanje v vlogo bolnika
 Ni problematiziral nadzorne vloge medicine (konfliktna teorija vs funkcionalizem) te problemitizirajo sociologi, ki izhajajo iz konfliktne perspektive

18
Q

bryan turner konfliktna teorija

A

o Moderna medicina je prevzela vlogo religije — nadomestila religijo v družbeni funkciji varuha moralnosti
 Medicina določa, kaj je napačno vedenje
o Tisto kar je bilo prej greh je bolezen (npr. odvisnosti)
o Religiozne norme nadomestijo zdravstvene norme (asketizem (skromno) v spolnosti, prehranjevanje, preživljanje prostega časa)
 Z vidika religije je bolezen opredeljena kot kazen za greh
 Z vidika medicine je bolezen opredeljena kot kazen za nezdravo življenje
o Pozitivni prispevki: izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, znižanje smrtnosti otrok, podaljšano pričakakovano trajanje življenja, obvladanje nalezljivih bolezni

19
Q

michael foucault

A

• Michael Foucault (izhaja iz konflikne teorije (všeč mu je marksizem), blizu mu je Freudova psihoanaliza)
o Opozori na represivno disciplinatorno vlogo medicine, ki se kaže:
 Pri razvrščanju ljudi med normalnim in deviantnim
 Narašanje tehnik samodiscipliniranja (utemeljenih na normah zdravega življenja)

20
Q

medikalizacija družbe

A

o Medikalizacija družbe —> vse več področij družbenega življenja, navad obravnavanih z vidika medicine
o Na ravni posameznika se medikalizacija kaže kot ponotranjeni nadzor nad samim seboj (v imenu zdravja in zdravega življenja)
 Prosti čas —> vse bolj delo na sebi, svojem telesu, zdravju
 Porast zdravstvenih institucij, farmacevtskih družb

21
Q

goffman (simbolični interakcionizem) in medikalizacija družbe

A

o Goffman (simbolični interakcionizem)
 Medicina je sistem družbenega nadzora
 Medicina ni nevtralna znanost
 vpliv predsodkov in stereotipov na zdravniško prakso in odločitve;
 vpliv na odnos zdravstvenega osebja do pacientov: spol, starost, družbeni položaj, osebnostne lastnosti

22
Q

zdravje in bolezen zgodovinsko in kulturno opisana

A

• Zdravje in bolezen sta bila v vseh družbah in kulturah, v zgodovinskih obdobjih področji različni predstav, razumevanj, verovanj in razlag

23
Q

razlika po svetu po klasifikacija turnerja

A

Posamezni deli sveta se razlikujejo glede različnih vidikov kakovosti življenja prebivalcev. To se zrcali v njihovem zdravju.

24
Q

dojemanje bolezni in njenih vzrokov

A

Dojemanje bolezni in njenih vzrokov je družbeno in kulturno konstruirano. (Obilnost – v preteklosti pojmovana kot znak dobrega zdravja, danes kot bolezensko stanje)