SOCIOLOGIJA IN DRUŽBA Flashcards
opredelitev sociologije
znanstvena disciplina, ki se ukvarja s sistematičnim preučevanjem družbe.
Išče splošne zakonitosti v posameznikovem življenju, družbenih gibanjih in družbenem razvoju.
značilnosti sociologije kot znanosti (7)
• Ima opredeljeno področje proučevanja (družboslovje)
• Ima posebne metode oz. načine preučevanja - preučevanje poteka na osnovi že pridobljenega znanja in teoretičnih dosežkov - pri raziskovanju potrebna vzpostavitev raziskovalne distance – da dosežemo objektivnost
• Zanima jo preučevanje moderne družbe (od industrijske revolucije naprej modernizacija)
• Preučuje množične pojave (migracijski procesi, družbeno razslojevanje, spolne razlike…), zanima jo tudi posameznikovo delovanje in družben vpliv nanj
• Zgodovinski vidik – zanima jo, v čem so nastajajoče družbe drugačne od prejšnjih
• Dinamični vidik (družbo in družbene pojave spremlja v njihovem razvoju in spreminjanju)
• Globalni pogled (povezovanje, solidarnost, soodvisnost sveta – nekaj kar se zgodi na enem koncu sveta vpliva na dogajanje na drugem koncu sveta, vpliv kultur druga na drugo, reševanje ekonomskih, ekoloških…problemov)
sociološki pristop
je poseben sociološki zorni kot obravnave
preučuje in opozarja na družbene okoliščine človekovega delovanja
cecil wright mills
Cecil Wright MILLS: »sociološka imaginacija«
* Razumevanje posameznika z vidika družbenih okoliščin npr. brezposelnost globalizacija, gospodarska kriza
Družbena pogojenost človekovega vsakdanjega življenja.
primer izbira zakonskega partnerja
religija, stopnja razvitosti (dogovorjene poroke, osebna odločitev), etične skupine (ista rasa), rasa, družbeni sloj
primer število otrok v družini
status (dohodek), religija, stopnja urbanizacije (na vasi več kot v mestu), razvitost držav, položaj žensk
uporabnost sociologije (6)
- Usmerjanje družbenega dogajanja (npr. brezposelnost mladih, migracije, staranje…)
- Zavedanje aktualnih družbenih okoliščin
- Aktivnejša participacija (sodelovanje) v družbenem življenju (npr. volitve, referendum, peticije, čistilne akcije, prostovoljstvo, protest)
- Poklici
- Splošna razgledanost
- Znanje je vrednota sama po sebi
tradicionalne vs moderne družbe
delovni list
3 družbene okoliščine človekovega delovanja
- Izbira (zakonskega) partnerja religija, stopnja razvitosti (dogovorjene poroke, osebna odločitev), etične skupine (ista rasa), rasa, družbeni sloj
- Število otrok v družini status (dohodek), religija, stopnja urbanizacije (na vasi več kot v mestu), razvitost držav, položaj žensk
- Šola –> na izbor vplivajo rasa, etnična pripadnost, družinsko poreklo
Družbene okoliščine in »ozadja« pritiskajo na življenjske izbire in odločitve posameznika.
tradicionalne družbe (10)
1) Tradicionalne družbe so statične in se zelo počasi spreminjajo. Ljudje imajo do sprememb negativen odnos.
2) Glavna institucija, v okviru katere poteka življenje, je (razširjena) družina, Cerkev.
3) Velik pomen imajo sorodstveni odnosi.
4) Večina ljudi živi v majhnih povezanih skupnostih (ruralno okolje) in se ukvarja s poljedeljstvom oziroma lovom in nabiralništvom.
5) Skupnost ima velik nadzor nad življenjem posameznika. Ta je v svojem delovanju podrejen koristim in nalogam skupnosti.
6) Proizvodnja dobrin se ustvarja s preprostim orodjem, prevladuje obrtna tehnologija.
7) Značilna je nizka stopnja delitve dela in naturalno gospodarstvo z nizko specializacijo.
8) Ljudje le redko menjajo kraj bivanja. Prevladuje lokalna razdrobljenost in nepovezanost posameznih območij.
9) Premik po družbeni lestvici je redek. Ljudje ohranjajo svoje položaje kot pripadniki plemstva, tlačani, sužnji, pripadniki različnih kast.
10) Religiozna zavest je glavna oblika kolektivne zavesti; religija ima močno povezovalno, osmišljevalno in nadzorno vlogo.
moderne družbe (10)
nastale z industrijsko revolucijo
1) Moderne družbe so hitre in se hitro spreminjajo. Do sprememb imajo pozitiven odnos.
2) Glavna institucija, v okviru katere poteka življenje, je družina, šola, delovno okolje, kulturne ustanove, politične institucije.
3) Velik pomen imajo uradni (formalni) brezosebni odnosi, ki temeljijo na pogodbah.
4) Večina ljudi živi v velikih nepovezanih skupnosti in se ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi (kvartarni sektor). Urbano okolje.
5) Formalni nadzor (zakoni in predpisi) in neformalni nadzor (starši, družina).
6) Proizvodnja dobrin se ustvarja z mehaniziranim orodjem, prevladuje industrializacija in robotizacija, avtomatizacija.
7) Značilna je visoka stopnja delitve dela in gospodarstvo z visoko specializacijo.
8) Ljudje pogosto menjajo kraj bivanja.
9) Premik po družbeni lestvici je pogost. Ljudje ne ohranjajo položaj. Predpogoj, ki ima veliko vlogo je izobrazba.
10) Sekularizacija –> izguba pomena religije.
koristnost socioloških znanj (3)
• Pomaga nam ustvariti boljše zavedanje družbenih okoliščin, ki vplivajo na naša dejanja in položaj
• Pomaga v številnih poklicih (zdravstvo, upravljanje kadrov, šolstvo, javna uprava…)
• Aktivnejše vključevanje v družbeno življenje