DRUŽBENE NEENAKOSTI, ZDRAVJE IN BOLEZNI Flashcards
zdravstvene storitve
• Zdravstvene storitve so dobrine splošnega pomena (pomembno je, da so dostopne; vplivajo na kakovost življenja). Storitve so dostopne vsem pod enakimi pogoji in so (delno) brezplačne.
dostopnost zdravstvenih storitev
o Preskrbljenost prebivalstva z zdravstvenim osebjem in zdravstvenimi zmogljivostmi (regionalna razporejenost)
o Ustrezna dostopnost programov zdravstvene zmogljivosti na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti (čakalne dobe)
o Finančne dostopnosti zdravstvenega varstva
o Ravni zdravstvnega varstva
Primarna raven (osnovna zdravstvena dejavnost: lekarniška dejavnost, zobozdravnik, ginekolog, osebni zdravnik in pediatri)
Sekundarna raven (specialistična ambulanta in bolnišnična dejavnost)
Terciarna raven (klinike, klinični inštituti, UKC)
o Dve bistveni značilnosti javnega zdravstvenega sistema
Zmanjšan vpliv družbenega statusa na dostop do zdravstvenih storitev
Splošna (finančna in regionalna) dostopnost do zdravstvenih storitev
koncept javnega zdravstva
• Koncept javnega zdravstva se je v Evropi uveljavil po 2. svetovni vojni
• Vloga javnega zdravstva pri odpravljanju/zmanjševanju neenakosti (omejevanje vpliva družbenega statusa)
• V 80. letih 20. stoletja se pojavi individualna odgovornost za zdravje (zdrav življenjski slog, prehrana, gibanje …) —> posledica neoliberalistčne ekonomske politike. Povečevanje razlik v zdravstvenem stanju ljudi glede na sloj (bolj zdravi so tisti, ki prihajajo iz višjega sloja).
• Individualna odgovornost za zdravje: posamezniki naj bi za zdravje skrbeli z zdravim življ. slogom (gibanje, prehrana, izogibanje alkoholu)
individualizacija odgovornosti
• Individualizacija odgovornosti za zdravje je povezana s konceptom zdravega življenjskega sloga
• Razlogi:
o Neoliberalistična politika
o Težave javnih zdravstvenih sistemov v gospodarsko razvitih državah
Tehnološka razvitost medicine (investicije), zahteva čedalje večje vložke v diagnostične aparate
Staranje prebivalstva —> zahteva več zdravstvenih storitev
individualizacija odgovornosti za zdravje
• Individualizacija odgovornosti za zdravje izhaja iz individualistične razlage nastanka bolezni
• Tvegan življenjski slog (prehranjevanje, kajenje, gibanje…)
• Zdravje je osebna skrb in odgovornost
• Onesnaževanje, slabe delovne razmere, brezposelnost (posledično, če delaš v slabih razmerah, nisi sam odgovoren, da nisi zdrav)
• Življenjski slog posledično ni samo stvar osebne izbire (vpliv izobrazbe, ekonomski položaj). Britanska raziskava državnih uslužbencev —> na zdravje neprimerno bolj kot življenjski slog vpliva položaj na družbeni lestvici.
• Politika ponotranji individualistično odgovornost za zdravje (ji ustreza, odgovornost preložijo na posameznika, razlog je denar)
opredeli indivudalizacijo odgovornosti za zdravje s tremi značilnostmi
o Vzroke za bolezen se pripisuje življenskemu slogu/zdravemu načinu življenja
o Odgovornost za zdravje se prenaša na posameznika
o Zanemarja se vpliv družbenih okoliščin na zdravje
zdravje kot socialnoekonomska kategorija
• Zdravje in bolezen — neenakost (konfliktna teorija
• Po ugotovitvah (kt) na zdravje vplivajo družbeni, gospodarski, politični dejavniki, posamezniki jih ne morejo nadzorovati
• Povezava med izobrazbo in zdravjem: bolj izobraženi živijo dlje.
povezava med izobrazbo in zdravjem in razlogi (5)
bolj izobraženi živijo dlje
o Višji dohodek (privoščio i lahko zasebno zdravstvo, lahko živijo zdrav življenskih slog, si kupujejo boljša živila)
o Avtonomija na delovnem mestu, zadovoljstvo
o Boljša samopodoba, bolj samzavestni, neodvisni —> večja kakovost življenja
o Suverenejši v komunikaciji z zdravstvenimi službami (tisti, ki imajo več kulturnega kapitala, bodo znali komunicirati z zdravstvenimi službami)
o Bolj iznajdljivi pr dostopnosti do zdrastvenih storitev (tisti z več socialnega kapitala, bodo znali izrabiti svoje veze, npr. soseda je zdravnica…)
primeri za povezavo med izobrazbo in zdravjem
Primer: S stopnjo izobrazbe število rednih kadilcev pada. S stopnjo izobrazbe pada število ljudi s pekomerno telesno teže. Pričakovana življenska doba se s stopnjo izobrazbe viša.
nižji sloj
• Nižji družbeni sloj — večja obolevnost, več kroničnih bolezni, večja smrtnost, krajša življenjska doba. —> vpliv družbenih neenakosti na zdravje, stres
družbeno povzročen stres (4)
o senzorični stres (hrup, svetloba)
o okoljski stres (izpostavljenost strupenim snovem)
o socialni stres (podrejenost na delovnem mestu, rutinsko delo, skromno socialno omrežje)
o psihični stres (negotova zaposlitev, strah pred prihodnostjo, prekarno delo)
Senzorični in okoljski stres neposredno vplivata na zdravje.