MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJA: MNOŽIČNI MEDIJI IN JAVNOST Flashcards
uvod
Socializacija,
Vrednote, predsodki, stereotipi, klišeji,
Del kulture in vsakdanjega življenja,
Družinske interakcije, interakcije znotraj vrstniških skupin,
Oblikujejo preživljanje prostega časa, sooblikujejo življenjski slog
Vir informacij, znanja
moč medijev
t adorno
m mcluhan
t adorno
T. Adorno, 1903-1969 (učb. 156)
Frankfurtska šola (neomarksistična kritična teorija)
Kulturna industrija, del katere so množični mediji (nekaj, kar se lahko prodaja, ljudje berejo in si zapomnijo)
Poudarja manipulativno vlogo množični mediji (pravi, da poneumljajo)
m mcluhan
“medij je sporočilo” — 1962 —> oddajnik (avtor) —> medij —> prejemnik (občinstvo):
Oddajniki: ustvarjalci sporočil, pomembnost dajo dogodku,
Prejemniki: bralci, poslušalci, gledalci, odziv, (ne)kridibilnost,
Mediji: posredniki, povezujejo oddajnike in prejemnike
Moč medijev: politična propaganda (nacistična Nemčija) —> enosmerni (blokiran negativen odziv prejemnikov)
televizija
Televizija je najučinkovitejši audio-vizualni medij (Avdio-vizualni mediji: radio, TV, film, video):
Tehnologija (kombinirano verbalno in vizualno sporočanje)
Diskurz (impresionističen — da naredi vtis)
mediji
Mediji so agencije, organizacije specializirane za posredovanje vsebin, informacij, podob naravnega okolj, družbe, nas samih.
dva pogleda
Dva pogleda:
Mediji zgolj zbirajo in posredujejo vsebine, informacije, podobe, niso odgovorni za vsebino sporočil,
Mediji poleg (nevtralnega) prenosa vsebin ustvarjajo številne druge (ne)namerne učinke:
Zlorabljeni v politične namene,
Odkrita in prekrita sporočil (hkrati z vsebinami posredujejo tudi vrednote, čustva, sodbe)
tiskani mediji
Tiskani mediji: ločitev na uredniške kolumne in novice
Rumeni tisk (tabloidi) —> ni razlikovanja med novicami in uredniškimi stališči (in oglasi):
Zasebno življenje znanih ljudi (škandali)
Privoščljivo, negativističen, šovinističnen.
Tendenciozni (stvar prikaže na nek specifičen način) naslovi, nepreverjene informacije, predsodki, stereotipi,
množični mediji
Množični mediji mešajo informacije, novice, čustva, vrednote, mnenja in občinstvo izgublja kompas za presojo (ne ločijo med vlogo v TV od igralca)
npr. Slovenske novice
medijska družba
Medijska družba — s terminom označujem sodobne družbe, sodi v kontekst postindustrijskih družb, informacijske družba, potrošniška družba, poudarjanje delovanja množičnih medijev, informacij.
izrazi za sodobnost
Izrazi za sodobnost: medijski čas, medijska družba, informacijska, postindustrijska, potrošnika družba.
Velik pomen informacij, njihove produkcij, posredovanja in ravnanja z njimi.
množični mediji in kaj omogočajo
Množični mediji omogočajo množično komuniciranje
Značilnosti množičnega občinstva: veliko, heterogeno, anonimno
Značilnosti množičnega komuniciranja: javno (vs. zasebno), hitro, minljivo
Kompleksna, organizirana struktura, podprta s tehnologijo običajno zelo drago
4 funkcije medijev
Informativna funkcija je seznanjanje javnosti z dogodki (zbiranje, distribucija)
Interpretacijska funkcija omogoča občinstvu, da si ustvari mnenje (pojasnjevanje informacij, predvidevanje razvoja)
Socializacijska funckija pomaga pri medgeneracijskem prenosu vsebin (izobraževalna funkcija — prenos znanja, vrednot, norm)
Zabavna funkcija (razvedrilo, sprostitev)
začetno obdobje učinkov medijev
Zaskrbljenost (posamezniki, družba) zaradi učinkov medijev
Začetno obdobje: teorija hipodermične igle
Sporočila medijev se vbrizgavajo pod kožo občinstvu, neposredno in takojšnje emocionalno odzivanje
Vsemogočen vpliv medijev, pasivno občinstvo (manipulacija) — reakcije, ki jih izzivajo mediji so homogene, uniformne reakcije
Teorija ne drži več
učinki medijev po 2.sv
Po 2. svetovni vojni do konca 70. let: moč občinstva
Občinstvo ni pasivno, izbira medijska sporočila (izbira vsebin glede na potrebe, interese, iščejo informacije, zabava, sprostitev, učenje, …)
učinki medijev sodobnejše raziskave
Sodobnejše raziskave: vpliv množičnih medijev na občinstvo v družbenem kontekstu
Družinsko okolje, etnična, rasna, religijska pripadnost, sloj
Količina gledanja (malo izkušenj iz realnega sveta)
Učinki medijev dolgoročni (dolgoročno sooblikujejo naravnanost občinstva do stvarnosti)
Vpliv TV diferenciran, ne vpliva uniformno (osebnostni, socialni, kontekstualni dejavnik — učinek tem večji čim bolj se ujema z mišljenjem občinstva) — “informacijski mehurčki”
vrste medijev
Tradicionalni mediji: tisk, radio, TV
tisk
Gutenberg (tiskarski stroj 1440)
Prvi časopisi začeli redno izhajati v 17. stoletju (informativni — trgovske informacije, mednarodne politične in domače dvorne novice)
- stoletje: mnenjski tisk (Anglija)
Prva polovica 19. stoletja: komercialni tisk (oglaševanje)
Konec 19. stoletja (ZDA, Evropa): popularni tisk (rumeni, tabloidni) - značilo da poudarjajo škandale,, senzacionalnost, privlačni naslovi
Ženska: ljubezen, romantika
Moški: politika, šport
Svoboda tiska (pravna država)
Množica potrošnikov (pismenost)
Industrija (prostor za oglaševanje)
Sodobni trg tiska: koncentracija kapitala, komercializacija, internacionalizacija, elektronski časopisi
periodičnost tiska zagotovili
Institucionalizacija zbiranja in izmenjave sporočil
Razvoj poštnega in ladijskega transporta
Razvoj mest
Množično izobraževanje in pismenost ljudi
Razvoj nacionalne zavesti, jezikov
Podjetniška iniciativa
tisk na slovenskem
- tiskana periodika: Trubar — Ta slovenski kolendar kir vselei terpi (1557)
- slovenski časopis: Vodnik — Lublanske novize (1797-1800)
Slovenija po letu 1990 — internacionalizacija, komerzalizacija, podrejanje tabloidni kulturi
radio
Prehod 19. – 20. stoletje (Herz, Marconi)
1913 – 1. radiofonski prenos iz Metropolitanove opere
Leto 1928 Radio Ljubljana
Med 2. W vojno — Radio OF (Črnomelj)
1945 — Radio svobodna Ljubljana
Danes delujejo povsod
prednost radijev
Hitrost (ažurnost), fleksibilnost — nezahtevna tehnika
Večja intelektualna zahtevnost (verbalnost)
Cenenost
Kompatibilnost z drugimi opravili omogoča večjo odzivnost pri občinstvu
televizija
Prva predstavitev širšemu občinstvu — Berlin, 1931 (razstava)
Slovenija: 1957
Gibljiva slika in zvok —> prepričljivost, vtis dokumentiranosti
Ustvarja vtis očividca dogodkov v gledalcu— visoka stopnja zaupanja v verodostojnost vsebin
Občutek hkratnosti, prezentnosti (neposredni prenosi)
Standardizacija okusa (množična kultura)
Identifikacija gledalcev intenzivnejša
Televizija in radio oblikujeta poslušalce in gledalce v občinstvo, tisk pa pušča bralcu večjo individualnost
NOVE KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE IN MEDIJI — RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA IN INTERNET
Internet je računalniško podprto komunikacijsko omrežje, ki ga tvori neskončna veriga povezanih računalnikov (izmenjava podatkov, informacij)
1995 ima internet 2% prebivalcev, leta 2010 že 2 milijardi, leta 2016 že 47%
Razlike med posameznimi deli sveta (v nerazvitem svetu je uporabnikov interneta manj)
Splet (world wide web – www) je dominantni sestavni del interneta, ima več funkcij: je informacijski sistem, sodobni množični medij, služi kot družbeno omrežje
Povezovanje oseb, izmenjava informacij…
Deteritorizacija (čas, prostor)
Odziv klasičnih medijev na spremembe: e-časopisi, arihivirane oddaje…
Protislovnost komunikacij v uporabi računalniške tehnologije: demokratizacija — nadzor
Primerjajte med seboj tradicionalne in sodobne medije po njihovi učinkovitosti.
Hitrost
Dostop
Število ljudi
Privlačnost — vizualizacija
Možnost širjenja lažnih novic (obdelava informacij)
Interaktivnost
Prepričljivost
Verodostojnost
TEORIJSKO PREUČEVANJE JAVNEGA DELOVANJA MEDIJEV
HEROLD INNIS
MARSHALL MCLUHAN
JÜRGEN HABERMAS
JEAN BAUDRILLARD
JOHN THOMPSON
HEROLD INNIS
Civilizacije je oblikoval določen komunikacijski medij
Organizacija družbe odvisna od učinkovitosti komunikacije (trajnost, hitrost sporočil, možnost prenosa na daljavo)
Npr.: hieroglifi (družbe niso mogle uspešno prenašati sporočil v bolj oddaljene kraje) - papirusni zapisi (Rimljani so lahko prenašali na oddaljene kraje)
MARSHALL MCLUHAN
“MEDIJ JE SPOROČILO”- vplivnost medija večja od vplivnosti vsebine sporočil
Elektronski mediji - ustvarjajo svet kot globalno vas (razdalje niso ovire, v dogodku “udeleženi” vsi)
Spremljanje zvezdnikov, dogodkov- odmevajo po vsem svetu
Napovedal svetovni splet skoraj trideset let preden je nastal
JÜRGEN HABERMAS
Frankfurtska šola
Njegova študija: Kulturna industrija - množočna, predvsem zabavna tv in filmska produkcija, produkcija popularne glasbe, časopisi, revije
Velikoserijske proizvodnje, prevlada komercialnih interesov, manipulacija, oglaševaje
Množična, komercialna produkcija slabi potenciale posameznikovega kritičnega in neodvisnega mišljenja- pasivno občinstvo
Opozarja na prevlado komercialnih interesov nad neodvisno javnostjo
Javno mnenje se oblikuje z manipulacijjo in uporabo oglaševalskih prijemov.
JEAN BAUDRILLARD
Vpliv sodobnih množičnih medijev močnejši od drugih tehnologij
Množični mediji so spremenili naravo človekovega življenja
Mediji določajo, kaj ta svet je
Mediji ustvarjao hiperrealnost (ustvarjajo neobstoječo realnost), v kateri konstruirajo simulakre (realnost in slika realnosti - dve različni stvari)
Sumulakrum (varljiva podoba, slepilo) — podoba, ki svoj pomen dobi iz drugih podob, ni pa utemeljena v zunanji realnosti
JOHN THOMPSON
Izhaja iz Habermasa
Kritičen do njegove ideje pasivnosti občinstva
Mediji v razvoju industrijslih družb imeli osrednjo vlogo
Klasiki sociologi (Marx, Weber, Durkheim) namenjali medijskimm vplivom premalo pozornosti
3 tipi komunikacijskih procesov:
NEPOSREDNA INTERAKCIJA (face to face)
Fizična navzočnost oseb, dialog, časovna, prostorska usklajenost- pogovor
POSREDOVANA INTERAKCIJA
Medijska tehnologija (telefon, pošta, elektronska pošta), dialog med osebami, čas prostor nista več nujno identična - pismo
POSREDOVANO KVAZI — INTERAKCIJA
Medijsko posredovana, ne teče med posamezniki, ni več dialoga (monologa), čas in prostor neomejena, nedoločen krog prejemnikov — časopis
Ugotavlja, da kvazi-integracija poruši ravnovesje med javnim in zasebnim v življenju ljudi. Deležjavnega se po njegovem mnenju povečuje.
