MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJA: MNOŽIČNI MEDIJI IN JAVNOST Flashcards

1
Q

uvod

A

Socializacija,

Vrednote, predsodki, stereotipi, klišeji,

Del kulture in vsakdanjega življenja,

Družinske interakcije, interakcije znotraj vrstniških skupin,

Oblikujejo preživljanje prostega časa, sooblikujejo življenjski slog

Vir informacij, znanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

moč medijev

A

t adorno
m mcluhan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

t adorno

A

T. Adorno, 1903-1969 (učb. 156)

Frankfurtska šola (neomarksistična kritična teorija)

Kulturna industrija, del katere so množični mediji (nekaj, kar se lahko prodaja, ljudje berejo in si zapomnijo)

Poudarja manipulativno vlogo množični mediji (pravi, da poneumljajo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

m mcluhan

A

“medij je sporočilo” — 1962 —> oddajnik (avtor) —> medij —> prejemnik (občinstvo):

Oddajniki: ustvarjalci sporočil, pomembnost dajo dogodku,

Prejemniki: bralci, poslušalci, gledalci, odziv, (ne)kridibilnost,

Mediji: posredniki, povezujejo oddajnike in prejemnike

Moč medijev: politična propaganda (nacistična Nemčija) —> enosmerni (blokiran negativen odziv prejemnikov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

televizija

A

Televizija je najučinkovitejši audio-vizualni medij (Avdio-vizualni mediji: radio, TV, film, video):

Tehnologija (kombinirano verbalno in vizualno sporočanje)

Diskurz (impresionističen — da naredi vtis)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

mediji

A

Mediji so agencije, organizacije specializirane za posredovanje vsebin, informacij, podob naravnega okolj, družbe, nas samih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

dva pogleda

A

Dva pogleda:

Mediji zgolj zbirajo in posredujejo vsebine, informacije, podobe, niso odgovorni za vsebino sporočil,

Mediji poleg (nevtralnega) prenosa vsebin ustvarjajo številne druge (ne)namerne učinke:

Zlorabljeni v politične namene,

Odkrita in prekrita sporočil (hkrati z vsebinami posredujejo tudi vrednote, čustva, sodbe)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

tiskani mediji

A

Tiskani mediji: ločitev na uredniške kolumne in novice

Rumeni tisk (tabloidi) —> ni razlikovanja med novicami in uredniškimi stališči (in oglasi):

Zasebno življenje znanih ljudi (škandali)

Privoščljivo, negativističen, šovinističnen.

Tendenciozni (stvar prikaže na nek specifičen način) naslovi, nepreverjene informacije, predsodki, stereotipi,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

množični mediji

A

Množični mediji mešajo informacije, novice, čustva, vrednote, mnenja in občinstvo izgublja kompas za presojo (ne ločijo med vlogo v TV od igralca)

npr. Slovenske novice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

medijska družba

A

Medijska družba — s terminom označujem sodobne družbe, sodi v kontekst postindustrijskih družb, informacijske družba, potrošniška družba, poudarjanje delovanja množičnih medijev, informacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

izrazi za sodobnost

A

Izrazi za sodobnost: medijski čas, medijska družba, informacijska, postindustrijska, potrošnika družba.

Velik pomen informacij, njihove produkcij, posredovanja in ravnanja z njimi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

množični mediji in kaj omogočajo

A

Množični mediji omogočajo množično komuniciranje

Značilnosti množičnega občinstva: veliko, heterogeno, anonimno

Značilnosti množičnega komuniciranja: javno (vs. zasebno), hitro, minljivo

Kompleksna, organizirana struktura, podprta s tehnologijo običajno zelo drago

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

4 funkcije medijev

A

Informativna funkcija je seznanjanje javnosti z dogodki (zbiranje, distribucija)

Interpretacijska funkcija omogoča občinstvu, da si ustvari mnenje (pojasnjevanje informacij, predvidevanje razvoja)

Socializacijska funckija pomaga pri medgeneracijskem prenosu vsebin (izobraževalna funkcija — prenos znanja, vrednot, norm)

Zabavna funkcija (razvedrilo, sprostitev)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

začetno obdobje učinkov medijev

A

Zaskrbljenost (posamezniki, družba) zaradi učinkov medijev

Začetno obdobje: teorija hipodermične igle

Sporočila medijev se vbrizgavajo pod kožo občinstvu, neposredno in takojšnje emocionalno odzivanje

Vsemogočen vpliv medijev, pasivno občinstvo (manipulacija) — reakcije, ki jih izzivajo mediji so homogene, uniformne reakcije

Teorija ne drži več

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

učinki medijev po 2.sv

A

Po 2. svetovni vojni do konca 70. let: moč občinstva

Občinstvo ni pasivno, izbira medijska sporočila (izbira vsebin glede na potrebe, interese, iščejo informacije, zabava, sprostitev, učenje, …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

učinki medijev sodobnejše raziskave

A

Sodobnejše raziskave: vpliv množičnih medijev na občinstvo v družbenem kontekstu

Družinsko okolje, etnična, rasna, religijska pripadnost, sloj

Količina gledanja (malo izkušenj iz realnega sveta)

Učinki medijev dolgoročni (dolgoročno sooblikujejo naravnanost občinstva do stvarnosti)

Vpliv TV diferenciran, ne vpliva uniformno (osebnostni, socialni, kontekstualni dejavnik — učinek tem večji čim bolj se ujema z mišljenjem občinstva) — “informacijski mehurčki”

17
Q

vrste medijev

A

Tradicionalni mediji: tisk, radio, TV

18
Q

tisk

A

Gutenberg (tiskarski stroj 1440)

Prvi časopisi začeli redno izhajati v 17. stoletju (informativni — trgovske informacije, mednarodne politične in domače dvorne novice)

  1. stoletje: mnenjski tisk (Anglija)

Prva polovica 19. stoletja: komercialni tisk (oglaševanje)

Konec 19. stoletja (ZDA, Evropa): popularni tisk (rumeni, tabloidni) - značilo da poudarjajo škandale,, senzacionalnost, privlačni naslovi

Ženska: ljubezen, romantika

Moški: politika, šport

Svoboda tiska (pravna država)

Množica potrošnikov (pismenost)

Industrija (prostor za oglaševanje)

Sodobni trg tiska: koncentracija kapitala, komercializacija, internacionalizacija, elektronski časopisi

19
Q

periodičnost tiska zagotovili

A

Institucionalizacija zbiranja in izmenjave sporočil

Razvoj poštnega in ladijskega transporta

Razvoj mest

Množično izobraževanje in pismenost ljudi

Razvoj nacionalne zavesti, jezikov

Podjetniška iniciativa

20
Q

tisk na slovenskem

A
  1. tiskana periodika: Trubar — Ta slovenski kolendar kir vselei terpi (1557)
  2. slovenski časopis: Vodnik — Lublanske novize (1797-1800)

Slovenija po letu 1990 — internacionalizacija, komerzalizacija, podrejanje tabloidni kulturi

21
Q

radio

A

Prehod 19. – 20. stoletje (Herz, Marconi)

1913 – 1. radiofonski prenos iz Metropolitanove opere

Leto 1928 Radio Ljubljana

Med 2. W vojno — Radio OF (Črnomelj)

1945 — Radio svobodna Ljubljana

Danes delujejo povsod

22
Q

prednost radijev

A

Hitrost (ažurnost), fleksibilnost — nezahtevna tehnika

Večja intelektualna zahtevnost (verbalnost)

Cenenost

Kompatibilnost z drugimi opravili omogoča večjo odzivnost pri občinstvu

23
Q

televizija

A

Prva predstavitev širšemu občinstvu — Berlin, 1931 (razstava)

Slovenija: 1957

Gibljiva slika in zvok —> prepričljivost, vtis dokumentiranosti

Ustvarja vtis očividca dogodkov v gledalcu— visoka stopnja zaupanja v verodostojnost vsebin

Občutek hkratnosti, prezentnosti (neposredni prenosi)

Standardizacija okusa (množična kultura)

Identifikacija gledalcev intenzivnejša

Televizija in radio oblikujeta poslušalce in gledalce v občinstvo, tisk pa pušča bralcu večjo individualnost

24
Q

NOVE KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE IN MEDIJI — RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA IN INTERNET

A

Internet je računalniško podprto komunikacijsko omrežje, ki ga tvori neskončna veriga povezanih računalnikov (izmenjava podatkov, informacij)

1995 ima internet 2% prebivalcev, leta 2010 že 2 milijardi, leta 2016 že 47%

Razlike med posameznimi deli sveta (v nerazvitem svetu je uporabnikov interneta manj)

Splet (world wide web – www) je dominantni sestavni del interneta, ima več funkcij: je informacijski sistem, sodobni množični medij, služi kot družbeno omrežje

Povezovanje oseb, izmenjava informacij…

Deteritorizacija (čas, prostor)

Odziv klasičnih medijev na spremembe: e-časopisi, arihivirane oddaje…

Protislovnost komunikacij v uporabi računalniške tehnologije: demokratizacija — nadzor

25
Q

Primerjajte med seboj tradicionalne in sodobne medije po njihovi učinkovitosti.

A

Hitrost

Dostop

Število ljudi

Privlačnost — vizualizacija

Možnost širjenja lažnih novic (obdelava informacij)

Interaktivnost

Prepričljivost

Verodostojnost

26
Q

TEORIJSKO PREUČEVANJE JAVNEGA DELOVANJA MEDIJEV

A

HEROLD INNIS

MARSHALL MCLUHAN
JÜRGEN HABERMAS
JEAN BAUDRILLARD
JOHN THOMPSON

27
Q

HEROLD INNIS

A

Civilizacije je oblikoval določen komunikacijski medij

Organizacija družbe odvisna od učinkovitosti komunikacije (trajnost, hitrost sporočil, možnost prenosa na daljavo)

Npr.: hieroglifi (družbe niso mogle uspešno prenašati sporočil v bolj oddaljene kraje) - papirusni zapisi (Rimljani so lahko prenašali na oddaljene kraje)

28
Q

MARSHALL MCLUHAN

A

“MEDIJ JE SPOROČILO”- vplivnost medija večja od vplivnosti vsebine sporočil

Elektronski mediji - ustvarjajo svet kot globalno vas (razdalje niso ovire, v dogodku “udeleženi” vsi)

Spremljanje zvezdnikov, dogodkov- odmevajo po vsem svetu

Napovedal svetovni splet skoraj trideset let preden je nastal

29
Q

JÜRGEN HABERMAS

A

Frankfurtska šola

Njegova študija: Kulturna industrija - množočna, predvsem zabavna tv in filmska produkcija, produkcija popularne glasbe, časopisi, revije

Velikoserijske proizvodnje, prevlada komercialnih interesov, manipulacija, oglaševaje

Množična, komercialna produkcija slabi potenciale posameznikovega kritičnega in neodvisnega mišljenja- pasivno občinstvo

Opozarja na prevlado komercialnih interesov nad neodvisno javnostjo

Javno mnenje se oblikuje z manipulacijjo in uporabo oglaševalskih prijemov.

30
Q

JEAN BAUDRILLARD

A

Vpliv sodobnih množičnih medijev močnejši od drugih tehnologij

Množični mediji so spremenili naravo človekovega življenja

Mediji določajo, kaj ta svet je

Mediji ustvarjao hiperrealnost (ustvarjajo neobstoječo realnost), v kateri konstruirajo simulakre (realnost in slika realnosti - dve različni stvari)

Sumulakrum (varljiva podoba, slepilo) — podoba, ki svoj pomen dobi iz drugih podob, ni pa utemeljena v zunanji realnosti

31
Q

JOHN THOMPSON

A

Izhaja iz Habermasa

Kritičen do njegove ideje pasivnosti občinstva

Mediji v razvoju industrijslih družb imeli osrednjo vlogo

Klasiki sociologi (Marx, Weber, Durkheim) namenjali medijskimm vplivom premalo pozornosti

32
Q

3 tipi komunikacijskih procesov:

A

NEPOSREDNA INTERAKCIJA (face to face)

Fizična navzočnost oseb, dialog, časovna, prostorska usklajenost- pogovor

POSREDOVANA INTERAKCIJA

Medijska tehnologija (telefon, pošta, elektronska pošta), dialog med osebami, čas prostor nista več nujno identična - pismo

POSREDOVANO KVAZI — INTERAKCIJA

Medijsko posredovana, ne teče med posamezniki, ni več dialoga (monologa), čas in prostor neomejena, nedoločen krog prejemnikov — časopis

Ugotavlja, da kvazi-integracija poruši ravnovesje med javnim in zasebnim v življenju ljudi. Deležjavnega se po njegovem mnenju povečuje.

33
Q
A