MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJA: MNOŽIČNI MEDIJI IN JAVNOST Flashcards
uvod
Socializacija,
Vrednote, predsodki, stereotipi, klišeji,
Del kulture in vsakdanjega življenja,
Družinske interakcije, interakcije znotraj vrstniških skupin,
Oblikujejo preživljanje prostega časa, sooblikujejo življenjski slog
Vir informacij, znanja
moč medijev
t adorno
m mcluhan
t adorno
T. Adorno, 1903-1969 (učb. 156)
Frankfurtska šola (neomarksistična kritična teorija)
Kulturna industrija, del katere so množični mediji (nekaj, kar se lahko prodaja, ljudje berejo in si zapomnijo)
Poudarja manipulativno vlogo množični mediji (pravi, da poneumljajo)
m mcluhan
“medij je sporočilo” — 1962 —> oddajnik (avtor) —> medij —> prejemnik (občinstvo):
Oddajniki: ustvarjalci sporočil, pomembnost dajo dogodku,
Prejemniki: bralci, poslušalci, gledalci, odziv, (ne)kridibilnost,
Mediji: posredniki, povezujejo oddajnike in prejemnike
Moč medijev: politična propaganda (nacistična Nemčija) —> enosmerni (blokiran negativen odziv prejemnikov)
televizija
Televizija je najučinkovitejši audio-vizualni medij (Avdio-vizualni mediji: radio, TV, film, video):
Tehnologija (kombinirano verbalno in vizualno sporočanje)
Diskurz (impresionističen — da naredi vtis)
mediji
Mediji so agencije, organizacije specializirane za posredovanje vsebin, informacij, podob naravnega okolj, družbe, nas samih.
dva pogleda
Dva pogleda:
Mediji zgolj zbirajo in posredujejo vsebine, informacije, podobe, niso odgovorni za vsebino sporočil,
Mediji poleg (nevtralnega) prenosa vsebin ustvarjajo številne druge (ne)namerne učinke:
Zlorabljeni v politične namene,
Odkrita in prekrita sporočil (hkrati z vsebinami posredujejo tudi vrednote, čustva, sodbe)
tiskani mediji
Tiskani mediji: ločitev na uredniške kolumne in novice
Rumeni tisk (tabloidi) —> ni razlikovanja med novicami in uredniškimi stališči (in oglasi):
Zasebno življenje znanih ljudi (škandali)
Privoščljivo, negativističen, šovinističnen.
Tendenciozni (stvar prikaže na nek specifičen način) naslovi, nepreverjene informacije, predsodki, stereotipi,
množični mediji
Množični mediji mešajo informacije, novice, čustva, vrednote, mnenja in občinstvo izgublja kompas za presojo (ne ločijo med vlogo v TV od igralca)
npr. Slovenske novice
medijska družba
Medijska družba — s terminom označujem sodobne družbe, sodi v kontekst postindustrijskih družb, informacijske družba, potrošniška družba, poudarjanje delovanja množičnih medijev, informacij.
izrazi za sodobnost
Izrazi za sodobnost: medijski čas, medijska družba, informacijska, postindustrijska, potrošnika družba.
Velik pomen informacij, njihove produkcij, posredovanja in ravnanja z njimi.
množični mediji in kaj omogočajo
Množični mediji omogočajo množično komuniciranje
Značilnosti množičnega občinstva: veliko, heterogeno, anonimno
Značilnosti množičnega komuniciranja: javno (vs. zasebno), hitro, minljivo
Kompleksna, organizirana struktura, podprta s tehnologijo običajno zelo drago
4 funkcije medijev
Informativna funkcija je seznanjanje javnosti z dogodki (zbiranje, distribucija)
Interpretacijska funkcija omogoča občinstvu, da si ustvari mnenje (pojasnjevanje informacij, predvidevanje razvoja)
Socializacijska funckija pomaga pri medgeneracijskem prenosu vsebin (izobraževalna funkcija — prenos znanja, vrednot, norm)
Zabavna funkcija (razvedrilo, sprostitev)
začetno obdobje učinkov medijev
Zaskrbljenost (posamezniki, družba) zaradi učinkov medijev
Začetno obdobje: teorija hipodermične igle
Sporočila medijev se vbrizgavajo pod kožo občinstvu, neposredno in takojšnje emocionalno odzivanje
Vsemogočen vpliv medijev, pasivno občinstvo (manipulacija) — reakcije, ki jih izzivajo mediji so homogene, uniformne reakcije
Teorija ne drži več
učinki medijev po 2.sv
Po 2. svetovni vojni do konca 70. let: moč občinstva
Občinstvo ni pasivno, izbira medijska sporočila (izbira vsebin glede na potrebe, interese, iščejo informacije, zabava, sprostitev, učenje, …)