DELO IN PROSTI ČAS: KONCEPT DELA IN ZAPOSLITVE V INDUSTRIJSKIH IN POSTINDUSTRIJSKIH DRUŽBAH

Question 1

industrializacija

Answer 1

Industrializacija (kapitalizem)

Delo postane kakovostno, prostorsko in časovno ločeno od ostalih dejavnosti (proizvodnja ni več odvisna od naravnih dogajanj, veliko ljudi, delitev dela, zunaj doma —> delovni čas)

Preteklost: družina —> proizvodna enota, produkcijske dejavnosti se prepletajo z drugimi dejavnostmi (ličkanje koruze – povezovanje vaščanov, povezano s plesom, pesmijo…)

Kolektivne oblike dela (trgatev)

Question 2

zaposlitev

Answer 2

Zaposlitev

Vlogi delojemalcev in delodajalcev sta ločeni

Je plačana

Določen delovni čas

Prostorska in časovna ločitev od ostalih dejavnosti (družinskega življenja)

Question 3

samozaposlitev

Answer 3

Samozaposlitev

Vlogi istovetni (lastništvo proizvajalnih sredstev)

Question 4

merilo delitve med zaposlitvijo in samozaposlitvijo

Answer 4

lastništvo proizvajalnih sredstev

Question 5

fleksibilne oblike zaposlitve

Answer 5

(22 različnih pogodb z delodajalci)

Zaposlitve s krajšim delovnim časom (ženske)

Delo po pogodbi

Delo na vpoklic

Priložnostno delo

Prekarno delo (atipične oblike dela)

Question 6

Pomanjkljivosti fleksibilnih oblik dela

Answer 6

Nižji dohodki

Manjše možnosti napredovanja

Manj socialnih pravic

Nenehnost delovnega časa

Prisilna espeizacja

Študentsko delo (zelo poceni za delodajalca)

Question 7

Zunajdelovni čas

Answer 7

Čas odsotnosti z dela: prosti čas in ostalo (dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti — gospodinjsko delo)

Prosti čas je del zunajdelovnega časa

Kaj pa gospodinje?

Neplačano delo — nedelo

Brez neplačanega dela bi se čas ustavil

Question 8

formalno delo

Answer 8

Delo, ki poteka v organizacijah oziroma institucijah,

Ima status dela,

Družba ga poskuša regulirati.

Question 9

neformalno delo

Answer 9

Neplačana proizvodnja dobrin/storitev — npr. družinsko delo…

Plačano, neprijavljeno delo — siva ekonomija/delo na črno, npr. gradbeništvo, varstvo otrok, frizerstvo, itd.

Siva ekonomija z vidika države škodljiv pojav:

Ni obdavčeno,

Ni zakonsko regulirano z vidika socialnih pravic delavcev,

Ker ni prijavljeno, ni deležno nadzora s strani države

Socialni korektiv, inkubator za podjetniške ideje

Question 10

pomen zaposlitve

Answer 10

Predstavlja bistven del človekovega življenja,

Glavni vir dohodkov: zadovoljevanje materialnih in nematerialnih potreb (prihodnost, samospoštovanje, samouresničitev) potreb,

Določa status (ekonomsko stanje, ugled, moč),

Socialne pravice:

Socialno zavarovanje (zdravstveno, pokojninsko, invalidsko, brezposelnost), bolniška, dopust, daje pravico do pokojnine, do denarnega nadomestila v primeru bolezni

Okvir za strukturiranje časa,

Več socialnih stikov,

Možnosti za razvijanje veščin, spretnosti,

U. Beck: Pomen dela (stran 122) — IDENTIFIKACIJA —> sklepamo na ključne informacije posameznika: interesi, življenjski slog, ekonomski status…

Question 11

delo marx

Answer 11

Najpomembnejša človekova dejavnost —> temeljna razsežnost človeške eksistence,

Dvignilo človeka nad živalski svet (osvoboditev od narave),

Razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti,

Preko dela človek izraža svojo humanost in skrb za druge.

Question 12

odtujitev od dela marx

Answer 12

ALIENACIJA

Primitivni komunizem : neizkoriščevalski odnosi,

Odtujitev postane še bolj očitna s pojavom menjave in denarja, proizvodi dela postanejo samo še blago na trgu

Sužnjelastništvo, fevdalizem, kapitalizem

Izkoriščevalski odnosi, manjšina posreduje proizvajanja sredstva — prilašča rezultate dela drugih,

Delavec ne najde zadovoljstva ob delu in proizvodnih? lastnega dela —> odtujitev (alienacija)

Question 13

odtujenost od

Answer 13

Dela,

Proizvodov,

Samih sebe,

Svojih sodelavcev.

Question 14

vzroki odtujitve

Answer 14

Ekonomska baza —> odtujitev (“Le delo proizvaja dobiček.”)

Mezda — profit

Uvedba denarja —> proizvod — blago na trgu —> odtujitev objekt,

Kapitalizem —> sistem brezobzirnega tekmovanja, ki se ukvarja z maksimalnim dobičkom, delovna sila postane blago, prepuščena zakonu ponudbe in povpraševanja (mezdno delo)

Mezdno delo po Marxu vključuje izkoriščevanje

Delo postane blago na trgu oziroma sredstvo za zaslužek denarja,

Rešitev vidi v komunizmu, imenuje: komunistična družba

Visoka stopnja razvitosti proizvajalnih sredstev

Družbena last proizvajalnih sredstev —> konec odtujitve od dela,

Delo ne le zaradi preživetja, ampak zaradi potrebe po ustvarjalnosti —> zadovoljstvo, samouresničitev.