DEJAVNIKI SOCIALIZACIJE Flashcards
definicija
V socializaciji so ključne interakcije z drugmi ljudmi. Družbena okolja delujejo kot dejavniki ali algensi socializacije (šola, držina, skupine vrstnikov, množčni mediji, delvno okolje, religozne skupine, prostočasne skupine)
kakšna je socializacija v modernih družbah
Socializacija v modernih družbah je pluralna (vsi dejavniki socializacije niso enako pomembni v določenih življ. obdobjih)
Med seboj so si lahko nasprotujoči – različna pričakovanja in zahteve glede sprejemljivega vedenja
Med seboj se tudi prepletajo.
dejavniki (6)
družin a
skupine vrstnikov
šola
množični mediji in socializacija
prosti čas
delovno okolje
družina
Prva družbena skupina, s katero ima posameznik stik. Prav tako je kot dejavnik socializacije pomembna tudi kasneje v življenju (mladostnik, starši).
Je dejavnik čustvene in osebne stabilnosti.
družina v tradicionalnih družbah
Tradicionalne družbe – družina skoraj edini dejavnik socializacije; določa status posameznika. Spoštovanje do starejših (ozrimoa strahospoštovanje). Avtoritarna vzgoja. Oblika družine: oče, mama, otroci, razširjena družina, več generacij skupaj. Vertikalna družina: oče, mama, otroci babice, dedki. Horizontalna družina: mama, oče, stric, teta, otroci.
družina v modernih družbah
Moderne družbe – družina je eden od številnih dejavnikov; njen pomen upada, socializacija poteka v okviru majhne ali jedrne ali nuklealn družine (starši, eden ali dva otroka), veliko različnih družinskih okolij (reorganizirane družine — en od staršev se ponovno poroči, enostarševske družine, istospolne). Bolj sproščeni odnosi. Permisivna vzgoja.
družina naprej
V družini poleg namernih vplivov in pričakovanj pomembno tudi splošno razpoloženje (odnosi med člani družine, reševanje nesporazumov).
Socializacija otroka v družini poteka s posnemanjem, igranjem vlog, identifikacijo, starši uporabljajo sistem nagrad in kazni.
V zadnjih desetletjih pride do liberalizacije vzgojnih slogov: v odnosih med staši in otroki pride do medgeneracijskega sodelovanja, značilno je dopuščanje osebne avtonomije.
Družina lahko samo delno, omejeno pripravi posameznika na poznejše družbene vloge.
Funkcija družine za starše: nov status, vloga, vzorci vedenja (resocializacija).
infantinizacija
Zagovorništvo s strani staršev in pritisk na šolske institucije. Pride do pojav infantilizacije (mladi prepuščajo odločanje o svojem življenju drugim).
helihopterski starši
starši, ki pretirano delujejo v smeri zagovorništva ter so pretirano zaščitniški
skupine vrstnikov
Skupno šolanje.
Oblikujejo se skupine (izbiranje vrstnikov), izbira vrstnikov, podobnih glede interesov, prepričanj, načinov preživljanja prostega časa.
Različne skupine se med seboj razlikujejo, še posebej so pomembne za mladostnike, dajejo jim podporo pri osamosvajanju in odraščanju.
Omogočajo večjo demokratičnost odnosov, možna so tudi pogajanja v skupini.
Omogočajo pridobivanje socialnih izkušenj — posamezniki se naučijo uveljavljanja, primerjajo različna stališča.
Predstavljajo lahko posebno subkulturno okolje (glasbeni slogi, način oblačenja)
Mladostniki (vrednota, čustveno intenzivna, intimna, podpora pri osamosvajanju, odraščanju).
Socialneizkšnje (uvejvjanje brez zait odaslih, izkušnje vzjemnosti, primarjava in oblikovanje stališč)
šola
Formaliziran proces, pomembna prenašalka znanja, posredovalka norm, vrednot, daje izkušnjo formalnih, brezosebnih odnosov, nauči nas tekmovalnosti in usmerjenosti k dosežkom.
Pridobitev veščin, potrebnih za opravljanje poklica.
Šola je prenašalka znanja. Prenaša norme in vrednote.
Upoštevanje pravil, družbeno sprejemljivih načinov vedenja. Disciplina (urnik, dogovori obveznosti…). Izkušnja formalnih odnosov.
durkheim in šola
Durkheim pravi: šola v modernih družbah predstavlja model družbenega sistema (učenci pridobijo veščine, kako sodelovati z drugimi v okviru vnaprej določenih pravil prav v šoli in posebne spretnosti).
parsons in šola
Parsons pravi: šola je most med družino in širšo družbo, šola uveljavlja vrednote dosežka (pomembno je, da je ocenjevanje pravično, da za vse veljajo enaka pravila, šola tako pripomore k ponotranjenju načela enakosti in univerzalističnih meril). Enaka (univerzalistična) pravila oziroma merila za vse (družina ima partikularistična oziroma različna merila).
množični mediji
Pomembni za socialno okolje, najmočneje delujejo na mladostnike. V ospredju delovanja medijev je ekonomski interes.
Sooblikujejo vrednote, ponujajo stereotipe, klišeje.
So del življenja, kulture vplivajo na oblikovanje kulture identitete.Vplivajo na družinske interakcije in interakcije znotraj
vrstniških skupin.
Oblikujejo preživljanje prostega časa in sooblikujejo življenjski slog.
Vir informacij in znanja.
Realnost je medijski konstrukt.
Omogočajo pridobivanje novih znanj, realnost, ki pa jo prikazujejo je medijska konstrukcija.
Uporabljamo jih za zabavo, sprostitev, služijo pri oblikovanju samopodobe.
Ustvarjajo se virtualne subkulture.
Medijska vzgoja, medijska pismenost.
Množični mediji — nasilje (neobčutljivost).
Množični mediji — samopodoba (motnje hranjenja).
Množični mediji so tiskani in elektronski. Predstavniki TV in internet.
Pri medijih v ospredju ekonomski interes (najprej dobiček, potem obveščanje).
5 uporab množičih medijev po Arnettu pri mladostnikih:
Zabava, srostitev
o Oblikovanje samopodobe
o Močni in nenzivni doživljaji
o obvladovane stresnih in negatinih čustvenbih stanj o Virtualne skupnosti (subkulture)
Medijska vzgoja, pismenost
Vpliv množičnih medijev na interakcije
Imamo možnost izbire
