Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

SOCIOLOGIJA > DELOVANJE IN ZNAČILNOSTI MODERNIH DRUŽB > Flashcards

DELOVANJE IN ZNAČILNOSTI MODERNIH DRUŽB Flashcards

1
Q

opredelitev moderne družbe (država v širšem in ožjem pomenu)

A

Država (v širšem pomenu besede) je geografsko-politična tvorba, ki je opredeljena z ozemljem, prebivalstvom in suvereno oblastjo.
Država (v ožjem pomenu) je zapleten sistem političnih institucij, ki imajo oblast (parlament, vlada, predsednik države, sodišča, upravni organi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

značilnosti moderne družbe

A

Moderna država danes je nacionalna, pravna, demokratična in socialna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

pravna država

A
  • Vsi državljani so enako obravnavani pred enakimi zakoni.
  • Enakost pred zakonom je zagotovljena v Deklaraciji o človekovih pravicah.
  • Civilne pravice so pravice do svobode (govora, mišljenja, veroizpovedi, …), življenja, lastnine.
  • Vsi zakoni so javno objavljeni (uradni list), jasni, usklajeni (z ustavo in drugimi zakoni), zavezujoč se za naprej (ne morejo te obsoditi za nazaj).
  • To daje posamezniku varnost, lahko predvideva, kako se bo organ odločil, se pred organi brani, če so odločitve nezakonite.
  • Najvišji akt pravnih držav je ustava.
  • Tipi oblasti po Webru predstavlja pravno državo kot racionalno-legalno oblast.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

demokratična država

A
  • Izrazi iz grščine:
  • Demos - ljudstvo
  • kreatu - vladati
  • Začetki: Atene, 500 pr.n.št.  antična demokracija
  • Vsak državljan je enak, vsak mora participirati, toda ženske in otroci niso del.
  • Različni politični sistemi, odnos med prebivalstvom in državno oblastjo.
  • 2 obliki političnih sistemov:
     Demokracija
     Avtokracija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

demokracija

A
  • Demokracija je oblika političnega sistema, kjer je državna oblast izvoljena in zameljiva.
  • Politične pravice omogočajo ljudem, da sami oblikujejo državno oblast in vplivajo na njeno izvajanje.
  • Raznolikost družbenih interesov.
  • Bistveni politični pravici: pravica do političnega združevanja in zbiranja strank, volilna pravica.
  • Neposredna demokracija (referendum, plebiscit).
  • Posredna, predstavniška demokracija.
  • Lokalne, parlamentarne, predsedniške in evropske volitve.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

katere stranke so v državnem zboru in predsednik vlade

A

SvoboDA, Levica, SD (te tri so koalicijske), SDS in NSi (sta opozicijske).
* Predsednik vlade je Robert Golob.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

ministrstva v sloveniji

A
  • Imamo 19 ministrstev:
     ministrstvo za digitalno preobrazbo
     ministrstvo za finance
     ministrstvo za notranje zadeve
     ministrstvo za zunanje zadeve
     ministrstvo za javno upravo
     ministrstvo za obrambo
     ministrstvo za zdravstvo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kako delimo avtokracijo

A

Poznamo avtoritarno državo in totalitarizem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

avtoritarna država

A
  • Ne prizna raznolikosti družbenih interesov (ena sama stranka)
  • Ena stranka
  • Omejuje temeljne in politične pravice
  • Volitve so pogosto navidezne
  • Politično združevanje je prepovedano/omejeno.
  • Navidezne oblike politične participacije, obvezno članstvo (prisiljeni shodi, štafeta Titota)
  • Omejuje in preprečuje kritičen odnos do nosilcev oblasti.
  • Nadzor nad mediji (npr. Rusija)
  • Mediji so t.i. četrta veja oblasti, omejevanje svobode medijev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

totalitarizem

A
  • Odprava svobode
  • Oblast nadzira vse (družbeno življenje in zasebnost)
  • Absolutni monopol vodje nad močjo in oblastjo
  • Pogoj za ohranjanje totalitarizma: boj proti skupnemu sovražniku (nasilje, teror, indoktrinacija, propaganda)
  • nacizem, stalinizem, socialistični režimi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

socialne pravice

A
  • Socialne pravice so pravice državljanov do socialne varnosti in ustrezne življenjske ravni - socialna politika.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

3 temeljne zahteve državljanov do svoje države

A

 izobraževanje
 zdravstvo
 vseživljenjski dohodek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

zavarovalni vidik

A

(vseživljenjski dohodek)  sistemi socialnega zavarovanja. Izguba zaposlitve, bolezen, invalidnost, starost …  socialna država.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

blaginjski vidik

A

(izobraževanje in zdravstvo)  v različnih državah javne dobrine na različnih ravneh (šole, bolnice, zdravstveni dom, DSO, šport, parki, svetovanje, …). Država z dobrim primerom blaginje: Skandinavske države, država s slabim primerom blaginje: ZDA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

razcvet socialne politike

A

Zahodna Evropa po 2. svetovni vojni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj se zgodi konec 70.-ih let

A

pride do kritik (velik strošek biti socialna država)  neoliberalizem (naj vsak poskrbi zase, da imamo vsi enake možnosti; značilen za kapitalizem). Utemeljitelj v teoriji Friedman, utemeljitelja v praksi sta R. Reagan in M. Thatcher (Iron Lady).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

3 posledice po 1970

A

 svobodno delovanje tržnih zakonitosti (pri nas propade tekstilna industrija, pomemben dobiček, okolje ni pomembno  deregulacija).
 čim manj posredovanja države v gospodarstvo in socialno politiko (vsak posameznik naj se sam bojuje in si zagotovi svoje pravice  če mu ne uspe si je kriv sam).
 omejevanje socialnih in delovnih pravic in vse to vodi v poglabljanje neenakosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

politična udeležba ali

A

politična participacija
je sodelovanje ljudi pri odločanju o javnih zadevah
integracija proti tekmovalnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

politična participacija vključuje (5)

A
  • spremljanje politike
  • udeležba na volitvah in referendumih
  • vključenost v PS (politična stranka) ali ustanavljanje le-teh
  • vključenost v gibanja, demonstracije, proteste
  • pisanje in podpisovanje peticij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

konvencionalna politična participacija

A
  • ustaljena, institucionalizirana oblika političnega odločanja (volitve, referendum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

nekonvencionalna politična participacija

A
  • neustaljena, izredna, izjemna oblika političnega odločanja
  • ne (terorizem)/ legalna (v demokratičnih režimih) - stavke, vstaja, protesti, demonstracije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

razvite in nerazvite države kake vrste politične participacije poznamo

A

Razvite države: konvencionalna participacija pada, nekonvencionalna narašča (nezadovoljstvo - protesti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

individualiziran slog političnega odločanja

A

(postmoderni vzorec politične udeležbe)  udejstvovanje ob problemih , ki jih osebno zanimajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

slovenija in politična udeležba

A

Slovenija: nizka stopnja konvencionalne in visoka stopnja nekonvencionalne politične udeležbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

politična udeležba vs. 3 stvari

A

vs. izobrazba: več se udeležujejo bolj izobraženi
vs. dohodek: več se udeležujejo tisti, ki imajo več dohodka
vs. starost: več se udeležujejo tisti, ki so starejši

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

nekonvencionalna udeležba narašča

A

Nekonvencionalna politična udeležba narašča tudi v nerazvitih državah (ker so slabe razmere in nimajo pravic posledično želijo več demokracije).
Protesti v Iranu, Franciji, Nemčiji in Sloveniji (kmetje)

27
Q

vovolne udeležbe v slo

A

Volilna udeležba na dosedanjih parlamentarnih volitvah (SLO)  zagnanost in volilna udeležba pada (86,5  70)
Volilna udeležba na dosedanjih evropskih volitvah (manj obiskane, SLO)  20,16
Predsedniške volitve - 1. krog: 51%

28
Q

kaj so politične stranke

A

Politične stranke so organizacije, ki z volitvami skušajo priti na oblast.

29
Q

značilnosti političnih strank

A
  • so posrednik med ljudstvom in državno oblastjo
  • naj bi izražale mnenja svojih volivcev
  • podobna stališča članov posamezne stranke do pomembnih družbenih vprašanj
  • včasih razhajanja  frakcije (prestopi in razhodi)
  • raznolikost modernih družb  moštvo političnih strank
  • med seboj se razlikujejo glede usmerjenosti k določeni ciljni skupini (DeSus - upokojenci, SLS - kmetje, SNS - etična pripadnost, NSi - religiozna pripadnost).
  • politične struje (19. stoletje)
     konzervatizem (D)
     liberalizem (sredina)
     socialdemokratska struja (L)
30
Q

kaj skušajo stranke

A

Stranke skušajo pridobiti čim širši krog volivcev  večje možnosti priti na oblast
* ukrepi: izogibanje radikalnim stališčem in različne “programske točke” (širok spekter)  “catch-all stranke” (podobnost programov določene stranke).

31
Q

interesne skupine

A
  • Ne nastopajo na volitvah in nimajo namena priti na oblast.
  • V politiko se vključujejo, ko je to v njihovem interesu.
  • Delujejo kot skupine pritiska na politične stranke in državno oblast (Green Peace, Amnesty International, strokovne institucije).
     Preko množičnih medijev, shodi, protesti, demonstracije, peticije, stik s politiki
  • Konvencionalna in nekonvencionalna
     Obstoj zagotavlja demokratičnost
     Primeri interesnih skupin so tudi nevladne organizacije (NVO ali v angleščini NGO)
32
Q

volitve in volilno vedenje

A
  • Volitve so osrednji politični dogodek, državna oblast.
  • Predvolilne kampanje (zborovanja), plakati, množični mediji (soočenja).
33
Q

dejanja ki vplivajo na nizko politično udeležbo (volilno abstinenco)

A

 Nezmožnost vplivanja na situacijo
 Skrbijo le za svoje interese
 Nezanimanje za politiko, neinformiranost
 Starost (mladi redkeje sodelujejo)
 Izobrazba (manj izobraženi redkeje)
 dohodek - Revnejši (redkeje)
 Stopnja vključenosti v skupnost (najmanj gospodinje, najvišje starejši)

34
Q

spol in odločanje splošno

A
  • 1945 v Sloveniji ženske dobile volilno pravico,
  • polovica prebivalcev izključena iz največje instance odločanja?,
35
Q

razlogi za neenako zastopanost moških in žensk v politiki in ukrepi da se vrzel zmanjša

A
  • pozno dobijo volilno pravico (feministična gibanja),
  • vloga žene, matere, gospodinje – biosocialna reprodukcija (zasebno – javno),
  • vzgoja, kultura,
  • seksizem, androcentrične kulture? (moški v središču),
  • predsodki, stereotipi.
    Ukrepi: kvote.
36
Q

neenakosti med državljani na področju

A
  • spola,
  • starosti,
  • etničnega porekla,
  • narodnosti,
  • spolne usmerjenosti,
  • vere,
  • zdravstvenega stanja (mentalne ali telesne značilnosti).
37
Q

ustava rs in neenkaost

A

Ustava RS: 14. člen povezan z neenakostjo. Vsi so pred zakonom enaki.

38
Q

opredelitev družbene neenakosti

A

neenakost v dostopnosti do materialnih dobrin, moči, ugleda, možnosti na osnovi družbeno pripisanih pomenov.

39
Q

družbeni status in kaj ga določa

A

mesto posameznika na hierarhični družbeni lestvici. Določajo ga:
* ekonomsko stanje: premoženje/imetje in dohodek,
* družbena moč,
* družbeni ugled: na osnovi sposobnosti, dejanj.

40
Q

statusno skladje

A

Statusno skladje ali konsistenca: da so vsi trije na isti ravni.

41
Q

statusno neskladje

A

Statusno neskladje ali inkonsistenca: niso vsi na isti ravni (misijonarji: Pedro Opeka, politiki).

42
Q

vrste družbenih statusov

A

pripisani in pridobljen

43
Q

pripisani družbeni status

A
  • določeni z rojstvom (primarno socializacijo),
  • posameznik nanj nima vpliva, razmeroma stalen,
  • tradicionalne družbe.
44
Q

dejavniki pripisanega družbenega statusa

A
  • etnična pripadnost (migrantske skupine),
  • rasa (ZDA, JAR),
  • verska pripadnost (kastni sistem).
  • Družinsko poreklo (status)
  • Starost
45
Q

pridobljen družbeni status

A
  • Odvisen od posameznika
  • Lahko ga spreminjamo
  • Značilen za moderne družbe
  • Rasne in verske manjšine morajo vložiti bistveno več truda za pridobitev enakega statusa
46
Q

dejavniki pridobljenega družbenega statusa

A
  • IZOBRAZBA (ne glede na družinsko poreklo, status…)
  • Poklic
47
Q

politična participacija mladih

A

Nizek interes za prevzemanje političnih funkcij nakazuje na resne težave, s katerimi se bo institucionalna politika soočala v prihodnosti, saj to dejansko pomeni, da bo bazen kandidatov za pomembne politične funkcije zelo osiromašen. Mladi se bolj kot pred desetimi leti čutijo politično komponentni, so bolj naklonjeni komuniciranju s politiki, izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko in tudi nekoliko bolj pogosto podpisujejo različne peticije. Peticija je ena najkonvencionalnejših oblik politične participacije, ki je razširjena tudi med današnjo mladino. Takih, ki so peticijo že podpisali bodisi v spletni obliki bodisi “v živo”, je kar 43,6%. Pripravljenost za in dejansko sodelovanje mladih v različnih aktivnostih znotraj organizacij civilne družbe je na zelo visoki ravni. Mladi so bolj kot pred desetimi leti čutijo politično komponentni, so bolj naklonjeni komuniciranju s politiki, izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko in tudi nekoliko bolj pogosto podpisujejo različne peticije.

48
Q

statusni simboli, definicija, primeri, s čim so povezani in s čim pogojeni

A

Statusni simboli so zunanji znaki na podlagi katerih sklepamo o statusu posameznika.
Primeri: avto, obleke, telefon, nakit, hiša, lokacija hiše,…
Povezani z ekonomskimi dobrinami.
Zgodovinsko (čas) in kulturno pogojeni (prostor)

49
Q

družbena slojevitost

A

Družbena slojevitost je družbena neenakost, ki se na podlagi delovanja temeljnih družbenih institucij prenaša iz generacije v generacijo in povzroča nastajanje slojev, ki so v odnosih nadrejenosti-podrejenosti.

50
Q

institucije ki ohranjajo neenakost

A
  • mediji (propaganda)
  • religija (hinduizem, kaste)
  • sistem porok (hinduizem, poroke znotraj kast)
  • izobraževalni sistem (dostopnost do izobrazbe)
  • ekonomski sistem (posojila)
  • politični sistem (apartheid, kaste, stranke)
  • pravni sistem (zakonodaja, storitve)
51
Q

oblike družbene slojevitosti

A

zaprt in odprt

52
Q

zaprt sistem slojevitosti

A

 Pripisan status
 ni možnosti prehajanja slojev
 kastni sistem
 sužnjelastništvo
 stanovi
 tradicionalne družbe

53
Q

odprt sistem slojevitosti

A

 pridobljen status
 lahko prehajamo med sloji (najpomembnejša izobrazba)
 moderne družbe
 razredi

54
Q

kastni sistem

A
  • Indija
  • Najbolj zaprt sistem družbene slojevitosti (prehajanje možno samo navzdol)
  • Legitimizacija: religija
  • Hinduizem: karma, reinkarnacija
  • Poročanje (endogamija —> poročanje znotraj kaste), prehranjevanje (ne vživa se govejega mesa)
  • Prostorska ločenost (ločeni templji, soseske, itd.)
  • Imajo 4 kaste in nedotakljivi (parije, opravljajo nečista in nečastna dela, ukvarjajo se z mesarstvom, približno 1/5 prebivalstva, za njih se zavzema Mahatma Gandhi)
  • Formalno-pravno kastni sistem ukinjen (1948) —> še vedno sestavni del indijske kulture
55
Q

sužnjelastništvo

A
  • Suženj je brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja.
  • Antika
     sužnji: vojni ujetniki, prebivalci podjarmljenih dežel, zadolženi
     izjeme so osvoboditve sužnjev
     razpad Rimskega imperija (5. stol.) to suženjstvo izumre
    16. stoletje
  • Obdobje kolonizacije novega sveta
  • trgovina s sužnji za potrebe kolonij
    Suženjstvo danes (sodobno suženjstvo)
     delavci (hitra moda, migranti, otroci)
     trgovina z belim blagom (spolni sužnji, otroci)
56
Q

stanovi (fevdalizem)

A
  1. duhovščina
  2. plemstvo
  3. meščanstvo
    * Izven stanov: podložniki (brez pravic)
    * cerkev   država
    * Prehajanje možno izjemoma
57
Q

razredi

A
  • Družbena slojevitost sodobnih družb: odprt sistem
  • Pridobljen družbeni status (pripisan ima še vedno veliko vlogo)
  • Oblikovanje razredov z modernizacijo (industrializacijo)
  • Delitev v 3 razrede (meje zabrisane): nižji, srednji, višji razred  meje zabrisane
58
Q

zakaj srednji sloj izginja

A

 proces globalizacije povzroča izginjanje srednjega sloja (službe srednjega sloja izginjanjo)
 izobrazba ne varuje več pred prihodnostjo
 stroški srednjega sloja se zvišujejo, plače ostajajo enake (pad življenjskega standarda, ukvarjajo se s preživetjem)

59
Q

dejavniki, ki vplivajo na voljene določene politične stranke

A

o Program in politika stranke —> racionalna izbira. Dobiš poto o stankah, jo malo pogledaš in se potem za enga odločiš, ker ti je všeč, ima dober plakat,..- temelji na racionalni izbiri
o Simpatija do članov PS, osebnostne lastnosti vodje PS —> emocionalna izbira (zelo pomembna, programi so si med seboj podobni —> gradijo na imidžu osebnosti = personifikacija politike)
o Ljudje volij stranke po tradicija
o Instrumentalni model —> opredeljujejo se vsakič znova
o Paramentarni prag je 4%
o Taktične/negativne volitve (preprečitev prihoda drugi stranki)
 Povezanost med razredom in politično stranko se rahlja
 Povečan delež nestanovitnih volivcev (ni več temeljne volilne baze), npr. mladi (manjša obremenjenosti preteklostjo) – starejši volici so bolj stanovitni, mladi se na novo opredelijo

60
Q

vrste volitev (4)

A

o Parlamentarne
o Evropske
o Predsedniške
o Lokalne/ županske

61
Q

zaščitne interesne skupine (3)

A

o Zavzemajo se za zaščito, izboljšanje položajev svojih členov
o Sindikati, poklicna združenja, profesionalna združenja
o Članstvo je socialno manj razoliko (povezn so sindikati medicinjskih sester)

62
Q

ciljne interesne skupine (3)

A

o Organizirajo se zaradi določenega cilja (Varovanje okolja, bo proti mučenju živali, pravice istospolnim usmerenim, človekove pravice…) - to so intelekualci, ki vidijo težave
o Amnesty international (AI), green peace (GP), mirovni inštitut (MI), antiglobalisti
o Članstvo socialno bolj raznoliko

63
Q

primerjava interesnih skupin in političnih strank (5)

A

o Sodelovanje na volitvah (IS ne sodelujejo)
o Polastitev oblasti (IS ne želijo) – politične stranke hočejo pridt na oblast, interesne skupine pa n
o Članstvo (IS bolj raznovrstna članstva)
o Področje delovanja (interesne skupine ožje)
o Oblike politične udeležbe (ne/konvencionalna politična participacije)

SOCIOLOGIJA (74 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions