DELOVANJE IN ZNAČILNOSTI MODERNIH DRUŽB Flashcards
opredelitev moderne družbe (država v širšem in ožjem pomenu)
Država (v širšem pomenu besede) je geografsko-politična tvorba, ki je opredeljena z ozemljem, prebivalstvom in suvereno oblastjo.
Država (v ožjem pomenu) je zapleten sistem političnih institucij, ki imajo oblast (parlament, vlada, predsednik države, sodišča, upravni organi).
značilnosti moderne družbe
Moderna država danes je nacionalna, pravna, demokratična in socialna.
pravna država
- Vsi državljani so enako obravnavani pred enakimi zakoni.
- Enakost pred zakonom je zagotovljena v Deklaraciji o človekovih pravicah.
- Civilne pravice so pravice do svobode (govora, mišljenja, veroizpovedi, …), življenja, lastnine.
- Vsi zakoni so javno objavljeni (uradni list), jasni, usklajeni (z ustavo in drugimi zakoni), zavezujoč se za naprej (ne morejo te obsoditi za nazaj).
- To daje posamezniku varnost, lahko predvideva, kako se bo organ odločil, se pred organi brani, če so odločitve nezakonite.
- Najvišji akt pravnih držav je ustava.
- Tipi oblasti po Webru predstavlja pravno državo kot racionalno-legalno oblast.
demokratična država
- Izrazi iz grščine:
- Demos - ljudstvo
- kreatu - vladati
- Začetki: Atene, 500 pr.n.št. antična demokracija
- Vsak državljan je enak, vsak mora participirati, toda ženske in otroci niso del.
- Različni politični sistemi, odnos med prebivalstvom in državno oblastjo.
- 2 obliki političnih sistemov:
Demokracija
Avtokracija
demokracija
- Demokracija je oblika političnega sistema, kjer je državna oblast izvoljena in zameljiva.
- Politične pravice omogočajo ljudem, da sami oblikujejo državno oblast in vplivajo na njeno izvajanje.
- Raznolikost družbenih interesov.
- Bistveni politični pravici: pravica do političnega združevanja in zbiranja strank, volilna pravica.
- Neposredna demokracija (referendum, plebiscit).
- Posredna, predstavniška demokracija.
- Lokalne, parlamentarne, predsedniške in evropske volitve.
katere stranke so v državnem zboru in predsednik vlade
SvoboDA, Levica, SD (te tri so koalicijske), SDS in NSi (sta opozicijske).
* Predsednik vlade je Robert Golob.
ministrstva v sloveniji
- Imamo 19 ministrstev:
ministrstvo za digitalno preobrazbo
ministrstvo za finance
ministrstvo za notranje zadeve
ministrstvo za zunanje zadeve
ministrstvo za javno upravo
ministrstvo za obrambo
ministrstvo za zdravstvo
kako delimo avtokracijo
Poznamo avtoritarno državo in totalitarizem
avtoritarna država
- Ne prizna raznolikosti družbenih interesov (ena sama stranka)
- Ena stranka
- Omejuje temeljne in politične pravice
- Volitve so pogosto navidezne
- Politično združevanje je prepovedano/omejeno.
- Navidezne oblike politične participacije, obvezno članstvo (prisiljeni shodi, štafeta Titota)
- Omejuje in preprečuje kritičen odnos do nosilcev oblasti.
- Nadzor nad mediji (npr. Rusija)
- Mediji so t.i. četrta veja oblasti, omejevanje svobode medijev.
totalitarizem
- Odprava svobode
- Oblast nadzira vse (družbeno življenje in zasebnost)
- Absolutni monopol vodje nad močjo in oblastjo
- Pogoj za ohranjanje totalitarizma: boj proti skupnemu sovražniku (nasilje, teror, indoktrinacija, propaganda)
- nacizem, stalinizem, socialistični režimi
socialne pravice
- Socialne pravice so pravice državljanov do socialne varnosti in ustrezne življenjske ravni - socialna politika.
3 temeljne zahteve državljanov do svoje države
izobraževanje
zdravstvo
vseživljenjski dohodek
zavarovalni vidik
(vseživljenjski dohodek) sistemi socialnega zavarovanja. Izguba zaposlitve, bolezen, invalidnost, starost … socialna država.
blaginjski vidik
(izobraževanje in zdravstvo) v različnih državah javne dobrine na različnih ravneh (šole, bolnice, zdravstveni dom, DSO, šport, parki, svetovanje, …). Država z dobrim primerom blaginje: Skandinavske države, država s slabim primerom blaginje: ZDA.
razcvet socialne politike
Zahodna Evropa po 2. svetovni vojni.
kaj se zgodi konec 70.-ih let
pride do kritik (velik strošek biti socialna država) neoliberalizem (naj vsak poskrbi zase, da imamo vsi enake možnosti; značilen za kapitalizem). Utemeljitelj v teoriji Friedman, utemeljitelja v praksi sta R. Reagan in M. Thatcher (Iron Lady).
3 posledice po 1970
svobodno delovanje tržnih zakonitosti (pri nas propade tekstilna industrija, pomemben dobiček, okolje ni pomembno deregulacija).
čim manj posredovanja države v gospodarstvo in socialno politiko (vsak posameznik naj se sam bojuje in si zagotovi svoje pravice če mu ne uspe si je kriv sam).
omejevanje socialnih in delovnih pravic in vse to vodi v poglabljanje neenakosti.
politična udeležba ali
politična participacija
je sodelovanje ljudi pri odločanju o javnih zadevah
integracija proti tekmovalnosti
politična participacija vključuje (5)
- spremljanje politike
- udeležba na volitvah in referendumih
- vključenost v PS (politična stranka) ali ustanavljanje le-teh
- vključenost v gibanja, demonstracije, proteste
- pisanje in podpisovanje peticij
konvencionalna politična participacija
- ustaljena, institucionalizirana oblika političnega odločanja (volitve, referendum)
nekonvencionalna politična participacija
- neustaljena, izredna, izjemna oblika političnega odločanja
- ne (terorizem)/ legalna (v demokratičnih režimih) - stavke, vstaja, protesti, demonstracije
razvite in nerazvite države kake vrste politične participacije poznamo
Razvite države: konvencionalna participacija pada, nekonvencionalna narašča (nezadovoljstvo - protesti)
individualiziran slog političnega odločanja
(postmoderni vzorec politične udeležbe) udejstvovanje ob problemih , ki jih osebno zanimajo
slovenija in politična udeležba
Slovenija: nizka stopnja konvencionalne in visoka stopnja nekonvencionalne politične udeležbe.
politična udeležba vs. 3 stvari
vs. izobrazba: več se udeležujejo bolj izobraženi
vs. dohodek: več se udeležujejo tisti, ki imajo več dohodka
vs. starost: več se udeležujejo tisti, ki so starejši
nekonvencionalna udeležba narašča
Nekonvencionalna politična udeležba narašča tudi v nerazvitih državah (ker so slabe razmere in nimajo pravic posledično želijo več demokracije).
Protesti v Iranu, Franciji, Nemčiji in Sloveniji (kmetje)
vovolne udeležbe v slo
Volilna udeležba na dosedanjih parlamentarnih volitvah (SLO) zagnanost in volilna udeležba pada (86,5 70)
Volilna udeležba na dosedanjih evropskih volitvah (manj obiskane, SLO) 20,16
Predsedniške volitve - 1. krog: 51%
kaj so politične stranke
Politične stranke so organizacije, ki z volitvami skušajo priti na oblast.
značilnosti političnih strank
- so posrednik med ljudstvom in državno oblastjo
- naj bi izražale mnenja svojih volivcev
- podobna stališča članov posamezne stranke do pomembnih družbenih vprašanj
- včasih razhajanja frakcije (prestopi in razhodi)
- raznolikost modernih družb moštvo političnih strank
- med seboj se razlikujejo glede usmerjenosti k določeni ciljni skupini (DeSus - upokojenci, SLS - kmetje, SNS - etična pripadnost, NSi - religiozna pripadnost).
- politične struje (19. stoletje)
konzervatizem (D)
liberalizem (sredina)
socialdemokratska struja (L)
kaj skušajo stranke
Stranke skušajo pridobiti čim širši krog volivcev večje možnosti priti na oblast
* ukrepi: izogibanje radikalnim stališčem in različne “programske točke” (širok spekter) “catch-all stranke” (podobnost programov določene stranke).
interesne skupine
- Ne nastopajo na volitvah in nimajo namena priti na oblast.
- V politiko se vključujejo, ko je to v njihovem interesu.
- Delujejo kot skupine pritiska na politične stranke in državno oblast (Green Peace, Amnesty International, strokovne institucije).
Preko množičnih medijev, shodi, protesti, demonstracije, peticije, stik s politiki - Konvencionalna in nekonvencionalna
Obstoj zagotavlja demokratičnost
Primeri interesnih skupin so tudi nevladne organizacije (NVO ali v angleščini NGO)
volitve in volilno vedenje
- Volitve so osrednji politični dogodek, državna oblast.
- Predvolilne kampanje (zborovanja), plakati, množični mediji (soočenja).
dejanja ki vplivajo na nizko politično udeležbo (volilno abstinenco)
Nezmožnost vplivanja na situacijo
Skrbijo le za svoje interese
Nezanimanje za politiko, neinformiranost
Starost (mladi redkeje sodelujejo)
Izobrazba (manj izobraženi redkeje)
dohodek - Revnejši (redkeje)
Stopnja vključenosti v skupnost (najmanj gospodinje, najvišje starejši)
spol in odločanje splošno
- 1945 v Sloveniji ženske dobile volilno pravico,
- polovica prebivalcev izključena iz največje instance odločanja?,
razlogi za neenako zastopanost moških in žensk v politiki in ukrepi da se vrzel zmanjša
- pozno dobijo volilno pravico (feministična gibanja),
- vloga žene, matere, gospodinje – biosocialna reprodukcija (zasebno – javno),
- vzgoja, kultura,
- seksizem, androcentrične kulture? (moški v središču),
- predsodki, stereotipi.
Ukrepi: kvote.
neenakosti med državljani na področju
- spola,
- starosti,
- etničnega porekla,
- narodnosti,
- spolne usmerjenosti,
- vere,
- zdravstvenega stanja (mentalne ali telesne značilnosti).
ustava rs in neenkaost
Ustava RS: 14. člen povezan z neenakostjo. Vsi so pred zakonom enaki.
opredelitev družbene neenakosti
neenakost v dostopnosti do materialnih dobrin, moči, ugleda, možnosti na osnovi družbeno pripisanih pomenov.
družbeni status in kaj ga določa
mesto posameznika na hierarhični družbeni lestvici. Določajo ga:
* ekonomsko stanje: premoženje/imetje in dohodek,
* družbena moč,
* družbeni ugled: na osnovi sposobnosti, dejanj.
statusno skladje
Statusno skladje ali konsistenca: da so vsi trije na isti ravni.
statusno neskladje
Statusno neskladje ali inkonsistenca: niso vsi na isti ravni (misijonarji: Pedro Opeka, politiki).
vrste družbenih statusov
pripisani in pridobljen
pripisani družbeni status
- določeni z rojstvom (primarno socializacijo),
- posameznik nanj nima vpliva, razmeroma stalen,
- tradicionalne družbe.
dejavniki pripisanega družbenega statusa
- etnična pripadnost (migrantske skupine),
- rasa (ZDA, JAR),
- verska pripadnost (kastni sistem).
- Družinsko poreklo (status)
- Starost
pridobljen družbeni status
- Odvisen od posameznika
- Lahko ga spreminjamo
- Značilen za moderne družbe
- Rasne in verske manjšine morajo vložiti bistveno več truda za pridobitev enakega statusa
dejavniki pridobljenega družbenega statusa
- IZOBRAZBA (ne glede na družinsko poreklo, status…)
- Poklic
politična participacija mladih
Nizek interes za prevzemanje političnih funkcij nakazuje na resne težave, s katerimi se bo institucionalna politika soočala v prihodnosti, saj to dejansko pomeni, da bo bazen kandidatov za pomembne politične funkcije zelo osiromašen. Mladi se bolj kot pred desetimi leti čutijo politično komponentni, so bolj naklonjeni komuniciranju s politiki, izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko in tudi nekoliko bolj pogosto podpisujejo različne peticije. Peticija je ena najkonvencionalnejših oblik politične participacije, ki je razširjena tudi med današnjo mladino. Takih, ki so peticijo že podpisali bodisi v spletni obliki bodisi “v živo”, je kar 43,6%. Pripravljenost za in dejansko sodelovanje mladih v različnih aktivnostih znotraj organizacij civilne družbe je na zelo visoki ravni. Mladi so bolj kot pred desetimi leti čutijo politično komponentni, so bolj naklonjeni komuniciranju s politiki, izkazujejo večje splošno zanimanje za politiko in tudi nekoliko bolj pogosto podpisujejo različne peticije.
statusni simboli, definicija, primeri, s čim so povezani in s čim pogojeni
Statusni simboli so zunanji znaki na podlagi katerih sklepamo o statusu posameznika.
Primeri: avto, obleke, telefon, nakit, hiša, lokacija hiše,…
Povezani z ekonomskimi dobrinami.
Zgodovinsko (čas) in kulturno pogojeni (prostor)
družbena slojevitost
Družbena slojevitost je družbena neenakost, ki se na podlagi delovanja temeljnih družbenih institucij prenaša iz generacije v generacijo in povzroča nastajanje slojev, ki so v odnosih nadrejenosti-podrejenosti.
institucije ki ohranjajo neenakost
- mediji (propaganda)
- religija (hinduizem, kaste)
- sistem porok (hinduizem, poroke znotraj kast)
- izobraževalni sistem (dostopnost do izobrazbe)
- ekonomski sistem (posojila)
- politični sistem (apartheid, kaste, stranke)
- pravni sistem (zakonodaja, storitve)
oblike družbene slojevitosti
zaprt in odprt
zaprt sistem slojevitosti
Pripisan status
ni možnosti prehajanja slojev
kastni sistem
sužnjelastništvo
stanovi
tradicionalne družbe
odprt sistem slojevitosti
pridobljen status
lahko prehajamo med sloji (najpomembnejša izobrazba)
moderne družbe
razredi
kastni sistem
- Indija
- Najbolj zaprt sistem družbene slojevitosti (prehajanje možno samo navzdol)
- Legitimizacija: religija
- Hinduizem: karma, reinkarnacija
- Poročanje (endogamija —> poročanje znotraj kaste), prehranjevanje (ne vživa se govejega mesa)
- Prostorska ločenost (ločeni templji, soseske, itd.)
- Imajo 4 kaste in nedotakljivi (parije, opravljajo nečista in nečastna dela, ukvarjajo se z mesarstvom, približno 1/5 prebivalstva, za njih se zavzema Mahatma Gandhi)
- Formalno-pravno kastni sistem ukinjen (1948) —> še vedno sestavni del indijske kulture
sužnjelastništvo
- Suženj je brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja.
- Antika
sužnji: vojni ujetniki, prebivalci podjarmljenih dežel, zadolženi
izjeme so osvoboditve sužnjev
razpad Rimskega imperija (5. stol.) to suženjstvo izumre
16. stoletje - Obdobje kolonizacije novega sveta
- trgovina s sužnji za potrebe kolonij
Suženjstvo danes (sodobno suženjstvo)
delavci (hitra moda, migranti, otroci)
trgovina z belim blagom (spolni sužnji, otroci)
stanovi (fevdalizem)
- duhovščina
- plemstvo
- meščanstvo
* Izven stanov: podložniki (brez pravic)
* cerkev država
* Prehajanje možno izjemoma
razredi
- Družbena slojevitost sodobnih družb: odprt sistem
- Pridobljen družbeni status (pripisan ima še vedno veliko vlogo)
- Oblikovanje razredov z modernizacijo (industrializacijo)
- Delitev v 3 razrede (meje zabrisane): nižji, srednji, višji razred meje zabrisane
zakaj srednji sloj izginja
proces globalizacije povzroča izginjanje srednjega sloja (službe srednjega sloja izginjanjo)
izobrazba ne varuje več pred prihodnostjo
stroški srednjega sloja se zvišujejo, plače ostajajo enake (pad življenjskega standarda, ukvarjajo se s preživetjem)
dejavniki, ki vplivajo na voljene določene politične stranke
o Program in politika stranke —> racionalna izbira. Dobiš poto o stankah, jo malo pogledaš in se potem za enga odločiš, ker ti je všeč, ima dober plakat,..- temelji na racionalni izbiri
o Simpatija do članov PS, osebnostne lastnosti vodje PS —> emocionalna izbira (zelo pomembna, programi so si med seboj podobni —> gradijo na imidžu osebnosti = personifikacija politike)
o Ljudje volij stranke po tradicija
o Instrumentalni model —> opredeljujejo se vsakič znova
o Paramentarni prag je 4%
o Taktične/negativne volitve (preprečitev prihoda drugi stranki)
Povezanost med razredom in politično stranko se rahlja
Povečan delež nestanovitnih volivcev (ni več temeljne volilne baze), npr. mladi (manjša obremenjenosti preteklostjo) – starejši volici so bolj stanovitni, mladi se na novo opredelijo
vrste volitev (4)
o Parlamentarne
o Evropske
o Predsedniške
o Lokalne/ županske
zaščitne interesne skupine (3)
o Zavzemajo se za zaščito, izboljšanje položajev svojih členov
o Sindikati, poklicna združenja, profesionalna združenja
o Članstvo je socialno manj razoliko (povezn so sindikati medicinjskih sester)
ciljne interesne skupine (3)
o Organizirajo se zaradi določenega cilja (Varovanje okolja, bo proti mučenju živali, pravice istospolnim usmerenim, človekove pravice…) - to so intelekualci, ki vidijo težave
o Amnesty international (AI), green peace (GP), mirovni inštitut (MI), antiglobalisti
o Članstvo socialno bolj raznoliko
primerjava interesnih skupin in političnih strank (5)
o Sodelovanje na volitvah (IS ne sodelujejo)
o Polastitev oblasti (IS ne želijo) – politične stranke hočejo pridt na oblast, interesne skupine pa n
o Članstvo (IS bolj raznovrstna članstva)
o Področje delovanja (interesne skupine ožje)
o Oblike politične udeležbe (ne/konvencionalna politična participacije)
