ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA: DRUŽBENI NADZOR IN DILEME KAZNOVANJA Flashcards
družbeni nadzor
Družbeni nadzor so mehanizmi, postopki v obliki sankcij, s katerimi se vzdržuje konformizem posameznika.
neformalni družbeni nadzor
Nenapisana (neformalna) pravila,
Del socializacije,
Družina, šola, vrstniške skupine,
Nadzorovanje (nadzorovalci, nadzorovani — razmerje moči),
Neformalne sankcije (spontane, pozitivne, negativne),
Učinkovitost (prisotna čustvena komponenta, dejanja imajo psihološko težo),
Ponopticizem (preglednost dogodkov, nenehna navzočnost, vidnost vsega) —> nenehna nadzorovanost posameznika,
Čustvena komponenta
Sredstvo neformalnega nadzoram: Množični mediji — kako misliti, delovati, govoriti.
Formalni družbeni nadzor in kriminaliteta
Uradni državni nadzor, ki temelji na formalnih (zapisanih) normah (kazenski zakonik)
Nadzor v organizacijah (gospodarstvo, šole…)
Državne institucije
Zakonodajna oblast (oblikovanje zakonov),
Policija, inšpekcije, CSD, psihološke ustanove (izvajanje),
Sodišča, tožilstva
Temelj formalnega nadzora: moč, oblast
Strokovno usposobljeni, poklicna oziroma profesionalna dejavnost,
Kazenski zakonik: temelj za formalno družbeno odzivanje na kriminaliteto in kaznovanje storilcev kaznivih dejanj
Vedenje je kaznivo dejanje samo, če je kot tako opredeljeno v kazenskem zakoniku,
Kazen — pravična (sorazmerna teži kaznivega dejanja)
Vrste kazni: zaporna, denarna, smrtna,
Konfliktna teorija: kazenski zakonik — seznam nezaželenih dejanj, ki škodijo vladajočim družbenim skupinam:
Slabe delovne razmere, seksizem, rasizem, neenake možnosti zaposlovanja, izobraževanje, dostopa do zdravstvenih storitev, povzročanje vojn
NAČINI IN CILJI KAZNOVANJA
Preteklost (16. – 18. stoletje)
Kaznovanje usmerjeno k telesu (bičanje, kamenjanje, razčetverjanje, žganje…) —> metode za izsiljevanje priznanja
Lažja kazniva dejanja (manjše tatvine, lažnivost…) —> sramotilni steber
Težja kazniva dejanja —> mučenje in usmrtitev (bogokletje, čarovništvo, prešuštvo…),
Kazen ni bila opredeljena v zakoniku.
Spektakel
Funkcije:
Maščevanje, povračilo za storjeno dejanje (retribucija),
Simbolna obnovitev družbenega reda,
Vzgoja in zastraževanje (splošna negativna prevencija)
Razsvetljenstvo, modernizacija (18. in 19. stoletje)
NAČINI IN CILJI KAZNOVANJA danes
Kaznovanje stran od oči javnosti, bolj humano
Funkcije:
Splošna negativna prevencija (odvračanje morebitnih storilcev)
Posebna negativna prevencija (povračilo, izločitev iz okolja, zločin se ne izplača)
Splošna pozitivna prevencija (utrjevanje, konformnosti večine, družbena integracija — Durkheim)
Posebna pozitivna pervencija (resocializacija)
DILEME KAZNOVANJA
Resocializacija — neučinkovitost, povratništvo
Zapor stigmatizira – ljudje se tudi po koncani kazni ne morejo znebiti nalepke zapornika.
Alternativne oblike kaznovanja (družbeno koristno delo, povračilo škode):
Probacija
Zapor za manjšino nevarnih storilcev
Preventivni ukrepi (ekonomski, socialni, izobraževalni)
Zmanjševanje neenakosti
Prevladujoči trend v kaznovalni politiki držav — strožje kaznovanje
Zaostrovanje socialnih, političnih razmer (poglabljnje neenakosti, manj socialnih pravic) oraja potrebo po večji represiji
Negotovost in strah ljudi zaradi izgubljanja socialne varnosti —> strah pred kriminaliteto
Wacquant pravi, da se socialne države spreminjajo—> kaznovalne države
Več zapornikov, izrečene zaporne kazni daljše, nove kategorije zapornikov (uživalci drog, mali preprodajalci, priseljenci) —> prenatrpanost zaporov
Premik v ciljih zaporne kazni
Včasih Resocializacija —> danes kaznovanje (retribucija, izločitev iz družbe)
Marginalizirane skupine (brezposelni, priseljenci) — večja verjetnost za obsodbo na zapor,
Izključevanje posameznikov, ki jih družba in gospodarstvo ne potrebujeta
Manj ukvarjanja z vzroki (družbeni, individualni) za kriminaliteto — danes več represije