DELO IN PROSTI ČAS: PROSTI ČAS Flashcards
PROSTI ČAS definicija
Prosti čas je področje življenja v katerem dejavnosti izbiramo sami.
kaj prinese prosti čas
Krajšanje delovnega časa —> dvig življenjskega standarda —> kakovostnejši načini preživljanja prostega časa
kritike neomarksista
gorz
marcuse
gorz
Andre Gorz poudarja, da kapitalizem oblikuje delo in prosti čas —> ustvarja pasivnega potrošnika. Reklama sili potrošnika v nakupovanje in industrijo množične zabave. Ustvarjalno preživljanje prostega časa po lastni izbiri?
marcuse
Herbert Marcuse: prosti čas je nadaljevanje neustvarjalnega in poneumljajočega dela. Prosti čas določajo lažne potrebe (vsiljujejo jih množični mediji). Potrošnitvo je motivacija za delo. Zadovoljstvo predstavljajo predmeti in ne odnosi —> motivacija, da se ljudje trudijo zaslužiti čim več denarja.
Kritika Toma Burnsa
(strinja se z Gorzem in Marcusom): človek ni pasiven potrošnik, ampak se o njih aktivno odloča (selekcija). Proizvode in storitve kombinira v skladu z individualnim okusom —> aktivno ustvarja lastno identiteto.
POVEZANOST DELA IN PROSTEGA ČASA
Sistematično raziskovanje prostega časa se je začelo pozno (70. leta) — v odnosu do dela.
Stanley Parker (vpliv dela na prosti čas) prosti čas je opredelil kot preostanek prostega časa, čas, ki ostane, ko so druge obveznosti opravljene
5 vidikov življenja ljudi
Delo – plačano delovno mesto
Delovne obveznosti – posledica zaposlitve
Obveznosti, ki niso povezane z zaposlitvijo (skrb za družino, otroke)
Fiziološke potrebe (kuhanje, prehranjevanje)
Prosti čas je preostanek časa, ki ostane, ko so opravljene vse druge obveznosti
Preživljanje prostega časa je odvisno od značilnosti zaposlitve
Stopnje avtonomije
Zadovoljstva
Zavzetosti z delom
3 vzorci doživljanje dela —> prosti čas:
Vzorec razširitve:
Vzorec nevtralnosti
Vzorec opozicionalnosti
Vzorec razširitve:
Delo se razširi v prosti čas, ni jasne meje
Delo je osrednji življenjski interes, vse drugo je postranskega pomena
Poklici z visoko stopnjo avtonomije, zadovoljstva pri delu, zavzetosti (npr. Zdravnik raziskuje nove metode zdravljenja)
Vzorec nevtralnosti
Jasna meja med delom in prostim časom
Prosti čas in družina — osrednji življenjski interes
Velik del namenjen gledanju televizije, počitku, rekreaciji, družinskim izletom
Poklici z nizko/srednjo stopnjo avtonomije (npr. tajnice, poklicna šola)
Ravnodušnost do dela
Zadovoljstvo povezano s plačilom
Polkvalificirani fizični delavci, nižje pisarniško osebje
Vzorec opozicionalnosti
Ostra ločitev dela in prostega časa
Prosti čas je osrednji življenjski interes
Poklici z nizko stopnjo avtonomije (npr. delavec za trakom), sovraštvo do dela
“delo je nujno zlo” , sredstvo za preživetje
VPLIV TUDI DRUGIH DEJAVNIKOV NA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
Kritike S. Parkerja pravijo, da ni upošteval drugih devajnikov, ki vplivajo na vzorce preživljanja prostega časa
Družbene in kulturne razlike (SLO: polkmetje, neprijavljena obrt, zidava). Primer: Japonska in Španija (na Japonskem stalno v službi, v Španiji drugačna delovna etika).
Življenjska raven posameznih skupin
Spol — moški > ženske
Družinske, gospodinjske obveznosti
Poklicna kariera podrejena potrebam družine
Socializacija (spolno diferencirana)
Vzgoja
Starost
kje se odvija prosti čas
Prosti čas se odvija doma (ženske, starejši zaposleni, upokojenci, enostarševske družine, nižji sloj)
Množični mediji – pripomogli k večji privlačnosti domače sfere
Komercializacija prostega časa - industrija prstega časa (ustvarja velike poslovne možnosti) -> potrošniška kultura – nakupovanje – način preživljanja prostega časa
Ljudje z nizkimi dohodki, pomanjkanjem ustreznih informacij, če niso potrošniki vodi v—» SOCIALNA IZKLJUČENOST