DELO IN PROSTI ČAS: ORGANIZIRANOST ZAPOSLENIH

Question 1

sindikati

Answer 1

Nastanek sindikalnega gibanja in začetki: 1. polovica 19. stoletja,

Ni političnih pravic,

Stroga delavska disciplina,

16 ur dela na dan — majhna plača —> revščina,

Nedeljskega počitka ni bilo,

Za preživetje delajo tudi ženske in otroci,

Sindikalna gibanja so nastajala kot sredstvo vzpostavljanja ravnotežja moči med delodajalci in zaposlenimi;

Nasprotovanje delodajalcev sindikalnemu gibanju,

1. maj (praznik dela) 1866 — Chicago: vsesplošna stavka za 8-urni delavnik

Question 2

kaj so sindikati

Answer 2

Sindikati so množične organizacije zaposlenih

Cilj: ekonomska in socialna zaščita zaposlenih,

Sredstva za doseganje ciljev:

Kolektivno pogajanje —> kolektivna pogodba (elementi: določanje plače, pogoji dela, dopust, socialno zavarovanje …)

Stavka (“uradne” (organizira sindikat) in “divje”)

Institucionalizacija stavke (stavka je legalna, ligitimna).

Question 3

r dahrendorf

Answer 3

R. Dahrendorf — sindikati so pomemben korak k:

Industrijski demokraciji,

Institucionalizaciji industrijskega konflikta.

Question 4

VLOGA SINDIKATOV V (POST)INDUSTRIJSKI DRUŽBI

Answer 4

Zgubljanje na pomenu (individualizacija) -> upada število zaposlenih, ki so organizirani v sindikate

Danes? (gospodarska kriza 2008, prekarizacija, npr. stavke v zdravstvu, šolstvu …)

Question 5

profesionalna združenja

Answer 5

Poklici in profesije

Poklic so relativno stalni vzorci delovnih opravil, ki posamezniku omogoča preživljanje in mu določa družbeni status,

Question 6

nastanek poklicev je povezan s čim

Answer 6

Nastanek poklicov povezan z družbeno delitvijo dela:

Industrijska revolucija je povečala delitev dela

Pojav novih znanj, tehnologij.

Question 7

profesija

Answer 7

npr. zdravnik, sodnik, znanstvenik …

višja stopnaj izobrazbe

sistematična teorija, daljše izobraževanje

avtoriteta strokovne sodbe

podpora, zanimanje javnosti

omejen dostop (izobrazba)

tržne prednosti:

višje denarne nagrade,

varnejša zaposlitev,

večje možnosti napredovanja

profesionalna kultura:

profesionalna etika,

profesionalna združenja

Question 8

poklic

Answer 8

npr. trgovec, pek…

nižja stopnja izobrazbe,

praksa — rutina in izkustvo

manj te avtoritete

manj podpore, zanimanja javnosti,

lažji dostop,

poklicna kultura (nimajo takšnega vpliva kot profesionalna združenja)

poklicna etika,

poklicna združenja

Question 9

Razlogi za rast profesij v 20. stoletju

Answer 9

Razvoj industrije — specializirano, strokovno znanje ,

Zapletenost trgovine (finančni, pravni strokovnjaki),

Razvoj državne blaginje in širitev državne uprave (4. sektor)

Večja dostopnost izobraževanja

Premoženjska podlaga za plačevanje specializiranih storitev

Profesionalci imajo tržne prednosti: visoke nagrade, varnost zaposlitve, različne dodatke k plači, večje možnosti napredovanja

Question 10

Profesionalna združenja in profesionalna etika

Answer 10

npr. zdravniška, sodnika zbornica

Preteklost: CEHI obrtnikov,

Vloga profesionalnih združenj:

Notranji nadzor nad delovanjem strokovnjakov (prepoved opravljanaj dejavnosti)

Question 11

Profesionalna etika

Answer 11

Profesionalna etika so načela in pravila, ki se nanašajo na opravljanje profesije,

Predanost delu,

Medsebojna podpora,

Izmenjava znanj, izkušenj,

Poglabljanje strokovnega dela,

Kakovost dela,

Upoštevanje interesov in blaginje celotne skupnosti,

Neodvisnost od politike (novinarji, sodniki),

npr. Hipokratova zaprisega, zaprisega sodnikov, novinarski kodeks.

Question 12

Funkcionalisti

Answer 12

pozitivno vrednotenje profesionalnih združenj,

prepričanost v profesionalno etiko,

tržne prednosti upravičene.

Question 13

Veberjansko usmerjeni (bolj kritičen pogled):

Answer 13

V nastajanju profesij vidi tržno strategijo — maksimiziranje ugleda, dobička, moči,

nadziranje ponudbe,

discipliniranje svojih članov,

vtis o nezamenljivosti,

onemogočen javni vpogled v njihovo delovanje,

preprečujejo alternativne oblike opravljanja dejavnosti (npr. alternativna medicina)