RAZLAGE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI

Question 1

konfliktne teorije (2)

Answer 1

marx
weber

Question 2

funkcionalistične teorije (2)

Answer 2

durkheim
davis in moore

Question 3

novejše teorije (3)

Answer 3

• E. O. Wright
• P. Bourdieu —> kulturni kapital
• Socialna omrežja

Question 4

osnove marxa (5)

Answer 4

• 19. stoletje (preučeval predvsem zahodno evropske družbe)
• Družbene spremembe (takrat v družbi veliko sprememb) —> modernizacijski procesi
• Družbene razlike (eni intenzivno bogatijo, drugi pa živijo v revščini)
• Marx ima prijatelja Friderika Engelsa, ki je iz zelo bogate družine —> opazuje kako njegov oče ravna z delavci, koliko jih plačuje, itd. Engels je bil Marxov mecen in mu finančno večkrat pomagal.
• Ekonomska baza —> družbena nadstavba.

Question 5

razvoj družbe (marx, 4)

Answer 5

• Razvoj družbe v štirih fazah:
o Primitivni komunizem
o Antična družba
o Fevdalna družba
o Kapitalistična družba

Question 6

razredi znotraj razvoja družbe (4, marx)

Answer 6

• V vseh ostalih fazah po dva razreda, razen v fazi primitivnega komunizma (vse je bilo od vseh, si lov razdelijo…).
• 2 razreda: (sta medsebojno odvisna, izkoriščevalski odnos)
o Vladajoči (lastniki proizvajalnih sredstev), npr. fevdalci
o Podrejeni (nelastniki proizvajalnih sredstev), npr. tlačani

Question 7

vzrok za nastanek razredne družbe (marx)

Answer 7

• Vzrok za nastanek razredne družbe —> privatna lastnina proizvajalnih sredstev
”Le delo proizvaja dobiček.” —> plača (nizka plača za delavce)(mezda)-presežna vrednost (kar ostane dobi kapitalist)
RAZREDNI BOJ (boj med delavci in kapitalisti) – pravi, da je razvoj družbe zaznamovan s stalnim bojem
Celoten družbeni sistem je oblikovan tako, da služi vladajočemu razredu (tisti, ki imajo proizvajalna sredstva, moč)
PRESEŽNA VREDNOST – Prisvojijo si jo lastniki v obliki dobička. Več kot delavci ustvarijo, več si prilastijo kapitalisti.
• Osiromašenje (pauperizacija) delavskega razreda (razkorak med bogatimi in revnimi je še dalje večji, revnejših vedno več, bogatejših vedno manj).
• Moč —> lastništvo nad proizvajanih sredstev (tisti, ki so lastniki imajo moč in si lahko privoščijo zatiranje podrejenega razreda), npr. zakonodaja je narejena tako, da zaščiti interese elite
• Družbena nadstavba (institucije) —> podpira interese vladajočega razreda

Question 8

rešitev za razredno družbo in kritike (marx)

Answer 8

• Rešitev: REVOLUCIJA (brezrazredna družba oziroma 5. faza) – ustvariti svobodno družbo brez privatne lastnine proizvajalnih sredstev.
• Kritike: ekonomski determinizem (je teorija, ki navaja, da je finančni položaj osnova, na kateri so določene vse druge družbene ureditve, kot so politične in družbene ureditve), revolucija (ni prav spodbujati nasilja), socializem (pade v totalitarne režime, kar ni prav)

Question 9

max weber osnove (2)

Answer 9

• 1864-1920
• Izhaja iz Marxa, bil prepričan, da družbo zaznamujejo konflikti, ki izhajajo iz neenakega dostopa do moči in virov za preživljanje. Razvil je bolj kompleksno razlago družbene slojevitosti od Marxove.

Question 10

določnice ki vplivajo na družbeno slojevitost po webru (3)

Answer 10

o Ekonomska (to je od Marxa)
o Statusna
o Družbena moč (Politična ureditev)

Question 11

ekonomska ureditev (weber)

Answer 11

• Ekonomska ureditev —> na ekonomskem področju se oblikujejo razredi, meni da niso odvisni le od lastništva proizvajalnih sredstev, ampak se oblikujejo glede na spretnosti in znanje, izobrazbo. Te razlike vplivajno na njihov položaj na trgu, tržni položaj pa vpliva na njihove življenjske možnosti.
o Razvršanje v razrede glede na tržni položaj (poleg lastništva pomembna še izobrazba, spretnosti…), npr. če si dobro izobražen imaš boljši tržni položaj, ali pa prostovoljec, itd.
o Razred so skupina ljudi s podobnim tržnim položajem (enako revni, enako bogati)

Question 12

statusna ureditev weber

Answer 12

• Statusna ureditev —> statusne skupine (izhaja iz ugleda)
o Statusne skupine so skupine ljudi s podobno količino družbenega ugleda (živijo podoben življenjski slog)
o Poklicne, verske, etnične…skupine —> visoka stopnja identifikacije, močne socialne vezi med člani, pripadniki iste skupine razvijejo podobne življenjske sloge
o Bolj kot je družba kompleksna, večji je pomen statusnih simbolov – te izražajo status posameznika v družbi

Question 13

politična ureditev weber

Answer 13

• Politična ureditev —> stranke (izhaja iz družbene moči) – različne skupine ljudi imajo različno možnost vplivanja na uresničevanje lastnih interesov
o Politične stranke, sindikati, poklicna združenja, interesne skupine
o Stranke poskušajo vplivati na politično moč, da zaščitijo (uveljavijo) svoje interese (ekonomija+politika) npr. Predstavniki različnih podjetij lahko vplivajo na sprejem zakonodaje v svojo korist, v zameno pa podpirajo kampanije političnih strank, ki zagovarjajo njihove interese.

Question 14

povezava med določnicami po webru

Answer 14

Povezava med političnimi, statusnimi in razrednimi skupinami (konsistenca in inkonsistenca).
Statusna in ekonomska močna skupina lažje uveljavita svoje interese.

Question 15

stratifikacija

Answer 15

Stratifikacija: družbena slojevitost vodi v konflikte, ne verjame v revolucijo (za razliko od Marxa).
Weber verjame, da so status, razred in moč povezani, delujejo pa lahko neodvisno drug od drugega. Npr. Aktivist ekološkega gibanja – velik ugled, nima lastnine, lahko pa zaradi ugleda pridobi družbeno moč.

Question 16

funkcionalizem

Answer 16

FUNKCIONALIZEM (preučuje, kako posamezni deli in procesi v družbi prispevajo k blaginji celote, k ohranjanju družbenega sistema)

Question 17

durkheim (3)

Answer 17

• Moderna industrijska družba potrebuje neenakost (utemeljena na individualnih sposobnostih)
• Neenakost na osnovi pridobljenega statusa vpliva na zagotavljanje družbene solidarnosti
• Za delovnje družbe je nujno, da na višje položaje pridejo ljudje z večjimi sposobnostmi

Question 18

K. Davis in W. Moore (7)

Answer 18

• Some Principles of Stratification (1945)
• Najbolj znana funkcionalna teorija stratifikacije
• Stratifikacija obstaja, je nujna v vsaki družbi

• Najbolj bogati in močni so po njunem ljudje, ki so najbolj usposobljeni , najbolj prispevajo k ohranjanju družbe
• Tako je družbena slojevitost upravičena in funkcionalna za delovanje družbe kot celote.
• Ljudje se med seboj razlikujejo (sposobnosti) —> opravljajo različne družbene vloge (niso enako pomembne)
o Nagrada, motivacija
o Primer: smetar je manj vreden kot zdravnik (zdravnik se dalj časa izobražuje, odpove se takojšnjemu dobičku)

Question 19

kritike davisa in moora

Answer 19

1) Funkcionalna pomembnost: Davis in Moore pravita, da najbolj nagrajeni položaji so najpomembnejši. Kritiki: poklici z majhnim ugledom in ekonomsko nagrado tudi pomembni za družbo (smetar:zdravnik).
Objektivna merila —> Davis in Moore meril nista postavila
2) Zanemarita vpliv moči na neenako razporeditev nagrad in pri preprečevanju dostopa do položajev.
3) Davis in Moore: slojevitost —> motivacija za visoke položaje
Kritiki: položaji niso odprti za vse enako
4) Stratifikacija —> funkcija družbene dezintegracije in ne integracije —> sovražnost, družbena slojevitost povzroča izključevanje nižjih slojev in ne prispeva k funkcionalni povezanosti, celo preprečuje.

Question 20

wright osnove (3)

Answer 20

E. O. WRIGHT
• Ameriški marksistični sociolog
• Marx in Weber – Wright poskušal povezati njuno pojmovanje družbene slojvitosti
• Pravi, da: se ljudje razvrščajo v razrede glede na to, ali imajo nadzor nad ekonomskimi viri, odnos do avtoritete in strokovnost

Question 21

razredi ljudi wright (3)

Answer 21

• Razvršča ljudi v razrede na podlagi treh kriterijev:
o Nadzor nad ekonomskimi viri (kdo je lastnik, lastnitvo virov, delo)
o Odnos do avtoritete (si ti avtoriteta ali so drugi podrejeni tebi)
o Strokovnost (znanja in izobrazba potrebna za opravljanje določenega poklica)

Question 22

razredi v sodobnem kapitalizmu (wright, 4)

Answer 22

• 4 razredi v sodobnem kapitalizmu (razdeli jih v 4 razrede, izhaja iz AMERIŠKIH RAZMER, mogoče niso čisto isti kot pri nas):
o Kapitalisti, ki nadzirajo proizvajalna sredstva (kupujejo, nadzirajo delo drugih, npr. vlagatelji, lastniki podjetij, bank, zemlje…)
o Drobna buržoazija (lastniki manjših proizvajalnih sredstev, zaposljujejo malo/nič delavcev, manjši nadzor nad delom drugih)
o Menedžerji —> korporacij (nadzorujejo delo drugih za kapitaliste, prodajajo svoje delo kapitalistu)
o Delavci —> nimajo nadzora (večina prebivalstva)

Question 23

delavci in wright

Answer 23

• Skupina delavcev je zelo heteregena (zato, ker je večina takih) —> velike razlike med delavci
• Fizični (manualni) delavci in intelektualni poklici (profesije —> potrebuješ visoko stopnjo izobrazbe, npr. zdravnik, pravnik)
• Razlika: odnos do avtoritete, strokovnost, finančno stanje
• Za profesije višje plače, možnosti napredovanja
• Ugoden položaj delavcev po katerih povprašuje trg (področje informacijske tehnologije (IT)
• Strokovnjake je težje nadzorovati, zato si morajo kapitalisti njihovo sodelovanje zagotavljati z višjim plačliom.

Question 24

pierre bourdieu in kulturni kapital (8)

Answer 24

• 1930-2002
• Uvede koncept kulturnega kapitala
• Razredi se oblikujejo na osnovi ekonomskega in kulturnega kapitala
• Ljudje, ki živijo v podobnih družbenih okoliščinah razvijejo svojo kulturo oz. kulturni kapital, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
• Kulturni kapital so vrednote, pogled na svet, izražanje, socialne veščine, način potrošnje, prosti čas, življenski slog.
• Romi so primer ljudi, ki imajo nizko raven kulturnega kapitala (nizke vrednote, v šoli ne znajo slovensko (nizko izražanje), prosti čas preživljajo drugače, itd.)
• Kulturne razlike okrepijo razredne skupine, stopnjujejo razredne razlike
• Šolski uspeh —> otroci, ki pridejo v šolo z več kulturnega kapitala so v šoli bolj uspešni (obšolske dejavnosti, višja izobrazbe, itd.)

Question 25

socialna omrežja

Answer 25

• Socialna omrežja sestavljajo družbena omrežja, sošolci, družina, prijatelji, vrstniki, sosedje, sorodniki…
• Socialna omrežja so odnosi, ki jih vzpostavljamo v vsakdanjem življenju ter povezovanje v širše družbene strukture (poklicne, etnične, politične … skupine, lokalne skupnosti)
• Imajo velik vpliv na življenje posameznika (vrednota, stališča, priložnosti … S tistimi, ki smo bolj povezani, imajo večji vpliv na naše življenje)
• Socialni kapital je sposobnost povezovanja in zagotavljanje družbene povezanosti (kohezije). Koliko si se sposoben povezovati z drugimi, koga poznaš, koliko jih poznaš, itd. (vpliv zaupanja). Nanj vpliva zaupanje (zaupanje v institucije, politike, državo, cerkev, druge ljudi, družino)
• Kohezija —> socialna povezanost
• Prednosti, če imaš visok socialen kapital: podpora, informacije, zaposlitev, materialna pomoč (denar)…
• Slabosti, če imaš visok socialen kapital: omejevanje, nadzorovanje, izključevanje (etnične manjšine, npr. Romi, verske skupnosti, npr. ženske muslimanke…), močne socialne vezi lahko preprečujejo vključevanje v širšo skupnost in možnost napredovanja
• Ovrednoti pomeni, da iščeš prednosti in slabosti.
• Skromnejša socialna omrežja —> manjša socialna opora, npr. revni, starejši, brezposelni (če ne hodiš v službo se že tu izgubi velika skupina, ne moreš na pijačo, potovanje —> ne spoznaš novih ljudi, se ne moreš povezati).
• Socialna omrežja so protor, kjer nastaja socialni kapital.
• Družbena neenakost se reproducira s socialnim omrežjem (oziroma socialnim kapitalom).

Question 26

družbena stratifikacija

Answer 26

Družbena stratifikacija je sredstvo, s katerim družbe zagotovijo, da so najpomembnejši položaji skrbno zasedeni z najbolj usposobljenimi osebam

Question 27

razredni boj in presežna vrednost

Answer 27

”Le delo proizvaja dobiček.” —> plača (nizka plača za delavce)(mezda)-presežna vrednost (kar ostane dobi kapitalist)
RAZREDNI BOJ (boj med delavci in kapitalisti) – pravi, da je razvoj družbe zaznamovan s stalnim bojem
Celoten družbeni sistem je oblikovan tako, da služi vladajočemu razredu (tisti, ki imajo proizvajalna sredstva, moč)
PRESEŽNA VREDNOST – Prisvojijo si jo lastniki v obliki dobička. Več kot delavci ustvarijo, več si prilastijo kapitalisti.

Question 28

osiromašenje delavskega razreda

Answer 28

• Osiromašenje (pauperizacija) delavskega razreda (razkorak med bogatimi in revnimi je še dalje večji, revnejših vedno več, bogatejših vedno manj).

Question 29

kritike marxa (3)

Answer 29

• Kritike: ekonomski determinizem (je teorija, ki navaja, da je finančni položaj osnova, na kateri so določene vse druge družbene ureditve, kot so politične in družbene ureditve), revolucija (ni prav spodbujati nasilja), socializem (pade v totalitarne režime, kar ni prav)

Question 30

kako se ljduje med seboj razlikujejo (davis in moore, 2)

Answer 30

o Nagrada, motivacija
o Primer: smetar je manj vreden kot zdravnik (zdravnik se dalj časa izobražuje, odpove se takojšnjemu dobičku)

Question 31

kritike davis in moora (4)

Answer 31

funkcionalna pomembnost
zanemarita vpliv moči na neenako razporeditev nagrad in pri preprečevanju dostopa do položajev
slojevitost
stratifikacija

Question 32

funkcionalna pomembnost

Answer 32

na pomembnost: Davis in Moore pravita, da najbolj nagrajeni položaji so najpomembnejši. Kritiki: poklici z majhnim ugledom in ekonomsko nagrado tudi pomembni za družbo (smetar:zdravnik).
Objektivna merila —> Davis in Moore meril nista postavila

Question 33

slojevitost

Answer 33

3) Davis in Moore: slojevitost —> motivacija za visoke položaje
Kritiki: položaji niso odprti za vse enako

Question 34

stratifikacija

Answer 34

4) Stratifikacija —> funkcija družbene dezintegracije in ne integracije —> sovražnost, družbena slojevitost povzroča izključevanje nižjih slojev in ne prispeva k funkcionalni povezanosti, celo preprečuje.

Question 35

kulturni kapital

Answer 35

• Ljudje, ki živijo v podobnih družbenih okoliščinah razvijejo svojo kulturo oz. kulturni kapital, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
• Kulturni kapital so vrednote, pogled na svet, izražanje, socialne veščine, način potrošnje, prosti čas, življenski slog.

Question 36

kaj sestavlja socialna omrežja

Answer 36

• Socialna omrežja sestavljajo družbena omrežja, sošolci, družina, prijatelji, vrstniki, sosedje, sorodniki…

Question 37

kaj so socialna omrežja in njihov vpliv

Answer 37

• Socialna omrežja so odnosi, ki jih vzpostavljamo v vsakdanjem življenju ter povezovanje v širše družbene strukture (poklicne, etnične, politične … skupine, lokalne skupnosti)
• Imajo velik vpliv na življenje posameznika (vrednota, stališča, priložnosti … S tistimi, ki smo bolj povezani, imajo večji vpliv na naše življenje)

Question 38

socialni kapital

Answer 38

• Socialni kapital je sposobnost povezovanja in zagotavljanje družbene povezanosti (kohezije). Koliko si se sposoben povezovati z drugimi, koga poznaš, koliko jih poznaš, itd. (vpliv zaupanja). Nanj vpliva zaupanje (zaupanje v institucije, politike, državo, cerkev, druge ljudi, družino)

Question 39

socialna povezanost ali

Answer 39

kohezija

Question 40

prednosti in slabosti če imaš visok socialen kapital

Answer 40

• Prednosti, če imaš visok socialen kapital: podpora, informacije, zaposlitev, materialna pomoč (denar)…
• Slabosti, če imaš visok socialen kapital: omejevanje, nadzorovanje, izključevanje (etnične manjšine, npr. Romi, verske skupnosti, npr. ženske muslimanke…), močne socialne vezi lahko preprečujejo vključevanje v širšo skupnost in možnost napredovanja

Question 41

skromnejša socialna omrežja

Answer 41

• Skromnejša socialna omrežja —> manjša socialna opora, npr. revni, starejši, brezposelni (če ne hodiš v službo se že tu izgubi velika skupina, ne moreš na pijačo, potovanje —> ne spoznaš novih ljudi, se ne moreš povezati).

Question 42

neenakost in socialna omrežja

Answer 42

• Socialna omrežja so prostor, kjer nastaja socialni kapital.
• Družbena neenakost se reproducira s socialnim omrežjem (oziroma socialnim kapitalom).