DRUŽBENA KONSTRUKCIJA TELESA Flashcards
telo kot nekaj (3)
• Nekaj, kar imamo (objekt
• Nekaj, kar smo (subjekt)
• Nekaj, kar lahko postanemo
telo kot predmet sociološkega preučevanja
• Novejše področje
• Veblen (1899): lepa ženska kot statusni simbol
• Marcel Mauss je prvi, ki se je ukvarjal s človeškim telesom v družbenem smislu (Telesne tehnike, 1935) —> kultura uporabljanja lastnih teles, naučene tehnike, s katerimi ljudje nadzorujejo svoje telo (hoja, tek, nadzor nad spolnostjo …) — kulturno priučeno
telo v današnjem času
Danes: razmah potrošniške kulture (lepotni idelai oziroma kaj nam prodajajo pod njimi), feministična gibanja, prosti čas, nove bolezni, staranje prebivalstva, sodobna umetnost —> vse več s telesom povezanih socioloških tem.
Vpliv družbenih in kulturnih dejavnikov na odnos do telesa —> družbena konstrukcija telesa (obroči na vratu, na Kitajskem povezovanje stopal).
telo in spol: biološki in družbeni spol, seksizem
• Spol je dejavnik pripisanega družbenega statusa.
• Spol in socializacija —> spolno diferencirana socializacija.
• SEKSIZEM je pojmovanje, da je en spol (moški) več vreden od drugega (ženski); predsodki, diskriminacija.
• Biološki spol (sex, biološke razlike med moškimi in ženskami, primarni in sekundarni spolni znaki) in družbeni spol (gender, družbena pričakovanja glede ravnanja osebe z določenim spolom; družbene vloge, osebnostne lastnosti; dojemanje samih sebe (spolna identiteta); mesto v družbeni strukturi glede na spol).
• ”Ženska se ne rodi, ampak to postane.“ Simone de Beauvoir (ena izmed prvih feministk, napiše delo Drugi spol, Sartrova partnerka). Biološki spol se se seveda rodi, ampak imamo potem tudi družbeni spol, imamo neka pričakovanja, značajske lastnosti glede na spol.
• Telo (doživljanje telesa) je izhodišče identitet. Telo je kot zunanji izraz nas samih, identitete (spolna, rasna identiteta, anoreksija, bulimija).
spolna identiteta
• Spolna identiteta je osebno doživljanje spola, ki ni nujno vedno vezana na biološki spol.
Izoblikuje se v procesu socializacije (rezultat delovanja družbenih oziroma kulturnih dejavnikov).
• Spolna identiteta je rezultat procesa, ki ga določajo predvsem kulturni in družbeni procesi in ni biološko določen
spolni dimorfizem
• Spolni dimorfizem so biološko določene telesne značilnosti in razlike, na podlagi katerih se človeka označi kot Ž oziroma M —> biološki spol. To označuje 23. par kromosomov Ž (XX) ali M (XY).
o Primarni spolni znaki (genitalije)
o Sekundarni spolni znaki (poraščenost, brada, prsi, višina…)
spolna dihotomija
• Spolna dihotomija/asimetrija —> družbeni spol so družbeni in kulturni vidiki spolne razlike. To je navzven viden seštevek lastnosti — obnašanje, govorjenje, oblačenje.
biološki spol
• Biološki spol: značilnosti telesne anatomije (zgradbe), morfologije (oblikovanosti) in fiziologije (delovanja) pogojujejo razlike med moškim in ženskim spolom
družbeni spol
• Družbeni spol: razlike v družbenih vlogah, položajih, pričakovanih osebnostnih lastnosti med moškimi in ženskami v določeni družbi/kulturi.
vmesne kategorije
• Vmesne kategorije ”tretji spol”
o Kromosom X: Turnerjev sindrom (videti kot ženska, testi spola, jih kot žensko zavrnejo)
o Hermafroditi: moške in ženske genitalije (za spol se odločijo pri rojstvu)
transseksualizem in transspolnost
• Transseksualizem —> operativno preoblikovanje telesa
• Transspolnost —> kadar individualno občutenje in dojemanje lastnega spola nista v skladu s fizičnim spolom posameznika ali posameznice
o Berdache (S indijanska plemena), biološko moški, ki so prevzeli vlogo žensk
o Hidzre (Indija), biološko moški z žensko dušo
o Virdžine (Črna gora)
družbeno razlikovanje med spoloma
• Družbeno razlikovanje med spoloma glede pričakovanih osebnostih lastnosti, vedenja, vlog (v času in prostoru)
družbene neenakosti
o Postmoderne družbe: zmanjševanje neenakosti
Ženske pod večjim pritiskom zaradi fizičnega videza
Moški pod večjim pritikom zaradi življenjskega sloga in dosežkov. Fizični videz moških ima (ne)pomembnost v modernih družbah
Dejavnosti, ki temeljita na predstavljanju telesa sta modna industrija in pornografija (ženske praviloma bolje plačane)
Reproduktivne pravice žensk, žensko telo kot bojišče (med vojno množična posilstva), retrodicionalizacija (vrnitev v tradicionalne družbe)
družbena konstrukcija idealnih in lepih teles
• Kulturna pogojenost predstav o fizični lepoti in o primernem videzu
• Spreminjanje skozi čas in prostor
• Telesne značilnosti — osebnostne značilnosti (npr. debelost, pojasnjevanje odklonskosti)
obilno telo
• Obilno telo za bogati svet velja za neprivlačnega, nezaželeno, pomanjajanje samonadzora, lenoba
o V 50. in 60. letih 20. stoletja debelost definirana kot bolezen (zdravljenje). Vitko telo je obvladovano telo (vitkost je zdravje).
o WHO leta 1997 debelost opredeli kot presnovno motnjo
o 80 % danes živečih kultur ceni polnost (blaginja, zdravljenje, plodnost, ekonomska varnost, osvobojenost od fizičnega dela)
o Začetek preobrata povezan z gospodarskim razvojem (ko je odpravljeno pomanjkanje hrane, ker ko hrane ni bilo, je to, da imaš veliko hrane pomenilo, da si bogat)