DRUŽBENA KONSTRUKCIJA TELESA Flashcards

1
Q

telo kot nekaj (3)

A

• Nekaj, kar imamo (objekt
• Nekaj, kar smo (subjekt)
• Nekaj, kar lahko postanemo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

telo kot predmet sociološkega preučevanja

A

• Novejše področje
• Veblen (1899): lepa ženska kot statusni simbol
• Marcel Mauss je prvi, ki se je ukvarjal s človeškim telesom v družbenem smislu (Telesne tehnike, 1935) —> kultura uporabljanja lastnih teles, naučene tehnike, s katerimi ljudje nadzorujejo svoje telo (hoja, tek, nadzor nad spolnostjo …) — kulturno priučeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

telo v današnjem času

A

Danes: razmah potrošniške kulture (lepotni idelai oziroma kaj nam prodajajo pod njimi), feministična gibanja, prosti čas, nove bolezni, staranje prebivalstva, sodobna umetnost —> vse več s telesom povezanih socioloških tem.
Vpliv družbenih in kulturnih dejavnikov na odnos do telesa —> družbena konstrukcija telesa (obroči na vratu, na Kitajskem povezovanje stopal).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

telo in spol: biološki in družbeni spol, seksizem

A

• Spol je dejavnik pripisanega družbenega statusa.
• Spol in socializacija —> spolno diferencirana socializacija.
• SEKSIZEM je pojmovanje, da je en spol (moški) več vreden od drugega (ženski); predsodki, diskriminacija.
• Biološki spol (sex, biološke razlike med moškimi in ženskami, primarni in sekundarni spolni znaki) in družbeni spol (gender, družbena pričakovanja glede ravnanja osebe z določenim spolom; družbene vloge, osebnostne lastnosti; dojemanje samih sebe (spolna identiteta); mesto v družbeni strukturi glede na spol).
• ”Ženska se ne rodi, ampak to postane.“ Simone de Beauvoir (ena izmed prvih feministk, napiše delo Drugi spol, Sartrova partnerka). Biološki spol se se seveda rodi, ampak imamo potem tudi družbeni spol, imamo neka pričakovanja, značajske lastnosti glede na spol.
• Telo (doživljanje telesa) je izhodišče identitet. Telo je kot zunanji izraz nas samih, identitete (spolna, rasna identiteta, anoreksija, bulimija).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

spolna identiteta

A

• Spolna identiteta je osebno doživljanje spola, ki ni nujno vedno vezana na biološki spol.
Izoblikuje se v procesu socializacije (rezultat delovanja družbenih oziroma kulturnih dejavnikov).

• Spolna identiteta je rezultat procesa, ki ga določajo predvsem kulturni in družbeni procesi in ni biološko določen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

spolni dimorfizem

A

• Spolni dimorfizem so biološko določene telesne značilnosti in razlike, na podlagi katerih se človeka označi kot Ž oziroma M —> biološki spol. To označuje 23. par kromosomov Ž (XX) ali M (XY).
o Primarni spolni znaki (genitalije)
o Sekundarni spolni znaki (poraščenost, brada, prsi, višina…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

spolna dihotomija

A

• Spolna dihotomija/asimetrija —> družbeni spol so družbeni in kulturni vidiki spolne razlike. To je navzven viden seštevek lastnosti — obnašanje, govorjenje, oblačenje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

biološki spol

A

• Biološki spol: značilnosti telesne anatomije (zgradbe), morfologije (oblikovanosti) in fiziologije (delovanja) pogojujejo razlike med moškim in ženskim spolom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

družbeni spol

A

• Družbeni spol: razlike v družbenih vlogah, položajih, pričakovanih osebnostnih lastnosti med moškimi in ženskami v določeni družbi/kulturi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

vmesne kategorije

A

• Vmesne kategorije ”tretji spol”
o Kromosom X: Turnerjev sindrom (videti kot ženska, testi spola, jih kot žensko zavrnejo)
o Hermafroditi: moške in ženske genitalije (za spol se odločijo pri rojstvu)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

transseksualizem in transspolnost

A

• Transseksualizem —> operativno preoblikovanje telesa
• Transspolnost —> kadar individualno občutenje in dojemanje lastnega spola nista v skladu s fizičnim spolom posameznika ali posameznice
o Berdache (S indijanska plemena), biološko moški, ki so prevzeli vlogo žensk
o Hidzre (Indija), biološko moški z žensko dušo
o Virdžine (Črna gora)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

družbeno razlikovanje med spoloma

A

• Družbeno razlikovanje med spoloma glede pričakovanih osebnostih lastnosti, vedenja, vlog (v času in prostoru)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

družbene neenakosti

A

o Postmoderne družbe: zmanjševanje neenakosti
 Ženske pod večjim pritiskom zaradi fizičnega videza
 Moški pod večjim pritikom zaradi življenjskega sloga in dosežkov. Fizični videz moških ima (ne)pomembnost v modernih družbah
 Dejavnosti, ki temeljita na predstavljanju telesa sta modna industrija in pornografija (ženske praviloma bolje plačane)
 Reproduktivne pravice žensk, žensko telo kot bojišče (med vojno množična posilstva), retrodicionalizacija (vrnitev v tradicionalne družbe)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

družbena konstrukcija idealnih in lepih teles

A

• Kulturna pogojenost predstav o fizični lepoti in o primernem videzu
• Spreminjanje skozi čas in prostor
• Telesne značilnosti — osebnostne značilnosti (npr. debelost, pojasnjevanje odklonskosti)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

obilno telo

A

• Obilno telo za bogati svet velja za neprivlačnega, nezaželeno, pomanjajanje samonadzora, lenoba
o V 50. in 60. letih 20. stoletja debelost definirana kot bolezen (zdravljenje). Vitko telo je obvladovano telo (vitkost je zdravje).
o WHO leta 1997 debelost opredeli kot presnovno motnjo
o 80 % danes živečih kultur ceni polnost (blaginja, zdravljenje, plodnost, ekonomska varnost, osvobojenost od fizičnega dela)
o Začetek preobrata povezan z gospodarskim razvojem (ko je odpravljeno pomanjkanje hrane, ker ko hrane ni bilo, je to, da imaš veliko hrane pomenilo, da si bogat)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

lepotni ideali skozi zgodovino

A

• Lepotni ideal za ženske je v evropski prostor vpeljala renesansa. Dvorne dame Katarine Medičejske so npr. morale imeti obseg pasu 33 cm.
• Barok: po 16. stoletju do začetka 20. stoletja je bil lepotni ideal drugačen —> zaobljeno telo je veljalo za lepo in zdravo.
• Na Zahodu se je debelost v prvi polovici 20. stoletja začela povezovati s psihičnimi problemi, lenobo, nezmožnostjo samonadzora…

17
Q

posegi v telo

A

• Poznamo različne tehnike poseganja v telo
• Telesne modifikacije (spreminjanje) in mutilacije (pohabljanje)
• Religiozni in estetski razlogi

18
Q

primeri poseganja v telo

A

• Primeri:
o Ličenje
o Obrezovanje moških spolovil (judaizem, islam)
o Obrezovanje žensk (okoli 130 milijonov)
o Tetoviranje
o Prebadanje (piercing)
o Lepotna kirurgija (dismofofobija)
o Samopoškodbe (duševna stiska)

19
Q

ličenje

A

• Ličenje od sredine 20. stoletja dalje, prej le igralke in prostitutke
o Prikrivanje napak
o Kozmetična industrija
o Bela polt (delo na polju (nižji sloj), rasno razlikovanje)

20
Q

telesne modifikacije in mutilacije (pohabljanje)

A

• Telesne modifikacije in mutilacije (pohabljanje)
o Obrezovanje moških in ženskih spolovil (FGM —> female genital mutilation)
o Namerne trajne ali začasne spremembe na živem človeškem telesu

o Obrezovanje žensk povdarja moško dominacijo nad ženskami
o Ponekod je brezovanje obred za prehod v odraslost

21
Q

tetoviranje in prebadanje (preteklost in sedanjost)

A

• Tetoviranje in prebadanje (preteklost in sedanjost)
o Vnašanje barvila v kožo in prebadanje kože
o Trajna poslikava
o Stara tehnika
o Vidnost navzven, krašenje, simbolika
o Pripadnost skupini (Maori), ob pomembnem dogodku …
o Prebadanje z pirsingi ima namen krašenja
o Prebadanje poznajo že predmoderne družbe

22
Q

lepotna kirurgija in komercialno zobozdravstvo

A

• Lepotna kirurgija in komercialno zobozdravstvo
o Zaradi dismorfofobije (nezadovoljstvom z lastno podobo, strahu pred lastno grdoto, bolezen), posledica sodobne potrošniške mentalitete
o Lepotni kirurgi poudarjajo svojega poslanstva —> zdravijo dušo. (posamezniki so potem bolj zadovoljni in samozavestni)

o Za lepotno kirurgijo se ljudje odločijo, ker se želijo polepšati, da bodo v skladu z lepotnimi ideali

23
Q

samopoškodbeno vedenje

A

• Samopoškodbeno vedenje
o Izraz duševne stiske
o Pogostejše pri dekletih

o Plitki rezi v kožo z britvico ali nožem. Vreznine v roke, zapestja, gležnje, prsi, boki, trebuh
o Lahko gre tudi za opekline

24
Q

preoblikovanje telesa iz zdravstvenih razlogov

A

• Preoblikovanje telesa iz zdravstvenih razlogov
o Trgovanje s človeškimi organi

25
Q

genetika

A

• Genetika (poseganje v genetsko strukturo zarodka). Habermas (1929) —> tehnizacija človeške narave. To je etično sporno —> prepovedano (pravica človeka do genetske dediščine).

26
Q

komuniciranje s telesom

A

• Vsako komuniciranje med ljudmi je posredovano s telesom
• Telesni stik, dotikanje — temeljna fiziološka in psihološka potreba človeka
• Telo s svojim čutnim aparatom omogoča posamezniku dostop do informacij iz družbenega in naravnega okolja
• Neverbalna komunikacija (drža, pložaj v prostoru, mimika obraza, geste…)
• Telo ”postavljeno na ogled”

27
Q

s telesom sporočamo

A

o Nekatere značilnosti identitete (spol, ne-konformnost —> izstopanje)
o Pripadnost družbenemu sloju (fizični videz kot statusni simbol)
o Pripadnost subkulturi
o Življenjski slog
o Poklicno vlogo

28
Q

družbena konstrukcija telesa — podteme (7)

A

• Telo kot predmet sociološkega proučevanja
• Telo po eni strani biološka entiteta in človek biološko bitje, ki ne more uiti biološkim zakonitostim rasti, staranja in končno smrt
• Na obliko, velikost, videz, spol vpliva genetska dediščina, na katero sami ne moremo vplivati nit družba v kateri žimo ne more
• Naša identiteta je delno odvisna od dediščine
• Družbena konstrukcija idelanih in lepih teles
• Posegi v telo
• Komuniciranje s telesom

29
Q

telo in sociologija (5)

A

• Telo je stvaritev drubenih kulturnih in ekonomskih silnic
• Telo krasimo (obleke, nakit,..), preoblikujemo (telovadba, prehrana, diete), s telesm komuniciramo
• Posebna je človeška zmožmost samozadovoljevanja, samoobčutenja, obvladovanja telesa in razpoloženja
• Kaj počnemo z telesom in zakaj, je odvisno od družbenega in kulturnega okvira—> govorimo o družbeni konstrukciji telesa
• Sociologi telo pojmujejo kot izhodišče in ključni del človekove identitete

30
Q

bioloska danost

A

Telo je biološka entiteta (biološka danost). Telo je stvaritev družbenih, kulturnih, ekonomskih silnic ter družbenih in kulturnih praks. —> prepletanje dimenzije biološkega in družbenega.
Človek je telo in ima telo. Telo je biološka danost (je telo). (ima telo) pa nakazuje na obvladovanje telesa, razpolaganje s telesom (krašenje, preoblikovanje, zdravljenje, komuniciranje).