ŠOLA: VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE Flashcards
izobraževanje splošno
Izobraževanje je namerna, organizirana učna dejavnost — določeni cilji.
Vključuje organizirano in kontinuerano komonikacijo, njen namen pa je sprožitev učenja in tako pridobivati znanje, spretnosti, veščine
javni šolski sistem
• Javni šolski sistem: formalno izobraževanje — stopnja formalno pridobljene izobrazbe, členjen na stopnje, v njem se znanje ocenjuje. Zaključi se z nižjo ali višjo stopnjo formalno pridobljene izobrazbe.
neformalno izobraževanje
• Neformalno izobraževanje: sistematično, organizirano izobraževanje zunaj šolskega sistema v okviru drugih izobraževalnih institucij (tečaji, izpit za avto, jezikovne šole, univerza za tretje življenjsko obdobje). Ob koncu teh izobraževanj dobimo potrdila, pridobljeno znanje pa nam lahko tudi koristi kasneje. To izobraževanje ne vodi v neko stopnjo formalno pridobljeni izobrazbe.
učenje v dveh pomenih
Učenje je psihična dejavnost udeleženca izobraževanja — ni izobraževanja brez učenja (širši pojem).
Učenje v priložnostnih kontestih je informalno učenje — samostojno, včasih popolnoma zavestno in namerno, včasih tudi spontano, iz vsakdanjega življenja (kuhanja, pomaganje staršem, ).
koncept vseživljenjskega učenja do 70 let
• 60. leta 20. stoletja (čas ekspanzije šolanja v gospodarsko razvitih državah) – oblikuje se prepričanje, da se je treba nenehno izobraževati in učiti
• Krepilo pravičnost v izobraževanju —> ima močno humanistična razsežnost (pravica posameznika do izobraževanja, svobodna izbira izobrazbe, katere si v mladosti ni mogel izbrati). To naj bi bila človekova svobodna izbira, država pa mora to zagotoviti.
• Večerne šole (formalno izobraževanje)(za odrasle, da bi nadomestili znanje, ki ga morda v mladosti niso dobili), kasneje se k njim prišteva tudi oblike poklicnega in profesionalnega usposabljanja, postopno pa tudi druge razsežnosti izobraževanja (npr. Umetniške in športne)
70 in 80 leta koncept
• V 70. letih koncept zamre, zaradi gospodarske recesije in omejevanje javne porabe
• Ponovni razmah v 90. letih, vendar pride do spremembe, ni več toliko pravic, temveč je dolžnostposameznika
• Dolžnost posameznika, da se celo življenje izobražuje —> osebna odgovornost (nujnost), ni več za izobraževanje odgovorna družba/ država.
Nujnost je, saj se mora posameznik nenehno prilagajati nepredvidljivim zahtevam trga
• Potrebe po kvalificirani, prožni, kompetentni delovni sili —> ekonomistično razumevanje koncepta (namen povečanja kompetentnosti delovne sile, zaposlovanje,…)
Dejavniki, ki vplivajo na vključenost v izobraževanje
•Stopnja izobrazbe (imajo izkušnjo šolanja)
Ekonomski dejavnik (stroški, misli kaj bodo z izobraževanjem pridobili v ekonomskem smislu)
• Psihološki dejavnik (motivacija, intelektualne zmožnosti) —> motivirani, uspešni pripadniki srednjih in višjih slojev. Ohranja in poglablja razlike, vzpostavljene v izobraževanju v mladost.
