ŠOLA: SOCIALIZACIJA IN ŠOLA Flashcards
emile durkheim
• Značilnosti modernih družb — visoka stopnja delitev dela —> individualizem, sebični interesi —> ogrožena družbena integracija, solidarnost —> ŠOLA
• Šola krepi integracijo (enaka socializacija — zgodovina, jezik, vrednote, norme – občutek pripadnosti, predanosti družbi)
• Model družbenega sistema (ne temelji na sorodstvu ____
• Formalizirani odnosi
• Sodelovanje z drugimi — formalna pravila, kazni za kršitve
• Samonadzorovanje, samoobvladanje (duši sebične interese)
• Spretnosti za poklic
parsons
• Most med družino in širšo družbo (pripravlja na odraslost)
• Univerzalistična merila (družina ima partikularistična pravila), v šoli enaka pravila za vse
• Za moderne družbe značilen pridobljen družbeni status (verjame, da pripisani družbeni status nima več vloge)
• Vrednota dosežka
• Vrednota enakih možnosti
• Šola kot antipod (nasprotje) primarni socializaciji (v redu, ker otroke pripravi na odraslost, vsi imajo enake možnosti, vzpodbuja k dosežkom)
althusser šola je ideološki aparat države
• Šola je ideološki aparat države (marksist, konfliktna teorija)
o Izkoriščevalski, hierarhični odnosi sodobne družbe in težnja vladajočih slojev po njihovem ohranjanju izkoriščevalskega položaja;
o Ideologija: posameznikova prepričanja o normalnosti, nujnosti položaja podrejenih in nadrejenih —> to ideologijo posreduje šola (viji sloj nima slabe vesti, nižji sloj misli, da so si zagotovo sami krivi)
o Za celotno delovanje družbe je pomemben ustroj državnega aparata
althusser sestavine državnega aparata
• Sestavine državnega aparata (2 korpusa):
o Represivni aparat države (policija, sodstvo, zapori, vojska, vlada, uprava) — sila
o Ideološki aparat države (šola, družina, množični mediji, religija (v preteklosti in v modernih družbah to vlogo prevzame šola), politične stranke, sindikati) — ideologija
Vloga šole — ideološki aparat države: reprodukcija ideologije vladajočega
Razreda — legitimizacija obstoječih družbenih odnosov
uradni kurikulum
• Uradni kurikulum — vsebina in načini delovanja, ki so v šoli javno opredeljeni, zapisani:
o Vsebina, obseg snovi, preverjanje, ocenjevanje, pogoji napredovanja …
skriti kurikulum
• Skriti kurikulum — elementi in značilnosti šolskega življenja, ki niso uradno določeni, izraženi, vseeno pomembni:
o Reakcije učiteljev, učencev, način komunikacije, poučevanje, nagrajevanje, kaznovanje, hišni red …
s bowles in h gintis
o Razvoj šolanja je odgovor na ekonomske potrebe industrijskega kapitalizma (podaljšana roka kapitalizma)
o Šola vzgaja poslušno in disciplinirano delovno silo
Bolj ceni poslušnost, ubogljivost, vztrajnost (ne pa neodvisnost, kritičnost, agresivnost)
Sprejemanje hierarhije (priden, poslušen, podrejen delavec…)
Zunanja motivacija (ocene — plače)
Delitev na predmete —> tehnična delitev dela v podjetjih (npr. oddelki)
o Kljub vsemu šola pripomogla k pismenosti in osebnostni rasti
m apple
• Pomembno je vprašanje: katero znanje je družbeno priznano?
• Vsebina kurikuluma:
o Politika uradnega znanja (kdo opravi izbor znanja)
o Jasna opredelitev — eksplicitno (jasno, neposredno, nedvoumno, lahko povežemo z uradnim kurikulumom Bowlesa in Gintisa)
• Način posredovanja znanja
o Hini red, odnosi, šolska praznovanja, aktivnosti …
o Posredovanja vrednot, norm, vzorcev vedeja — implicitno
kaj lahko šola nauči
vrednote,
šola kot odlagališče problemov
edukacija
protislovna vloga šole
osebnostna rast
vrednote
• Šola-družina
• Kar posameznik ponotranji doma je zelo pomembno, a tudi šola ima vzgojno-izobraževalno vlogo (včasih pa šola žal nima moči)
šola kot odlagališče problemov
• Ne more reševati problemov, ki izhajajo od doma (npr. ko naredi dejanje za izključitev; tisti, ki ponavljajo, delajo probleme …)
• Ali smo kaj naredili s to izključitvijo? — sedaj bo še slabše
edukacija
• Preseganje stereotipov, predsodkov, osebnostna rast
protislovna vloga šole
• Ohranja obstojče in seznanja z mogočim
osebnostna rast
• Funkcija šole je socializacija
