ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA: TEORETIČNE RAZLAGE ODKLONSKOSTI IN KRIMINALITETE

Question 1

Teoretične razlage odklonskosti in kriminalitete:

Answer 1

Biološke

Psiholoke in socialnopsihološke

Sociološke (funkcionalizem, konfliktna teorija, simbolizem)

Druga polovica 18. stoletja

Question 2

BIOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI

Answer 2

cesare lombroso
ženske

Question 3

Cesare Lombroso (italijanski vojaški zdravnik)

Answer 3

Njegova temeljna ideja je bila, da je kriminalnost vpisana v telo

Proučeval telesne značilnosti živih (6000) in mrtvih (400) zločincev

Kriminalci na zgodnji stopnji človeškega razvoja, na stopnji primitivnejše oblike človeka — atavistični znaki, psihične anomalije

L’uomo delinquente (1876) – Delinkventni človek

Rojeni zločinci — kriminalnost vpisana v telo

Psiholoke anomalije

Telesne značilnosti zločincev — zaraščene obrvi, sploščen nos, nizko čelo, več prstov na nogah in rokah…

Zločinci so zaradi sprememb v delovanju možganov, naučeno vedenje

Question 4

Ženske kriminalke

Answer 4

Ženske podobne kot otroci: pomanjkljiv moralni čut, ljubosumne, maščevalne

Normalne: pobožne, materinske

Rojena kriminalka: prostitutka

Question 5

vračanje k raziskovanju

Answer 5

Vračanje k raziskovanju bioloških, genetskih vzrokov kriminala, želijo odkriti, če obstajajo predispozicije, ki vodijo k odklonskemu vedenju

Biološko, genetsko pogojene (podedovane) predispozicije in vplivi okolja

Kromosomske nepravilnosti

Razvoj genetike, nevroznanosti te stvari postjajo zelo popularne

Politična uporabnost ideje

Družbeni sistem je dober, posamezniki so zaradi bioloških predispozicij nagnjeni h kriminalu

Question 6

PSIHOLOŠKE IN SOCIALNOPSIHOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI

Answer 6

hans eysenck
john bowlby
psihoanaliza
socialnopsihološke teorije
nadzorne teorije

Question 7

Hans Eysenck

Answer 7

Izhaja iz bioloških teorij

Gensko pogojene osebnostne značilnosti — kriminal

Ekstrovertirane osebe — bolj nagnjene h kaznivim dejanjem (impulzivne, rade tvegajo, iščejo razburljiva doživetja) — gensko pogojeno

Question 8

Poudarja pomen primarne socializacije — John Bowlby

Answer 8

Vpliv zgodnjega otroštva na kasnejša ravnanja

Čustvena varnost, navezanost, toplina — mati

Pomanjkanje tega —> naprilagojena, motena, psihopatska osebnost — impulzivno ravnanje brez občutka krivde

Question 9

Psihoanaliza

Answer 9

Zločin (umor) — poskus, da bi razrešili neko notranjo travmo

S. Freud meni, da je zločinsko vedenje lahko posledica premočnega nadjaza

Premočen nadjaz (neznosni občutki krivde, kazen ga olajša)

Prešibek nadjaz (nesposobnost obvladovanja vedenja)

Question 10

Socialnopsihološke teorije

Answer 10

Odklonski starši —> odklonski otroci (ponotranjujo vedenje)

Neustrezne družinske razmere (alkoholizem, revščina, ločeni starši, brezposelnost)

Kritike: bolj pomembne interakcije (šibka čustvena povezanost, prezaposlenost, pretepanje, zanemarjanje, zloraba, procesi v družini) kot struktura (ne “razbite družine” ampak “slabe družine”)

Intervju B. Marolt

Question 11

Nadzorne teorije

Answer 11

Sociološke teorije

Poudarjajo pomen socializacije (samoobvladanje)

Poudarjajo pomen povezanosti med posameznikom in (konformno) skupino (družina, vrstniki, soseska) —> občutja pripadnosti, identifikacija, nadzor

Če se razrahljajo vezi med posameznikom in skupino, se oslabi tudi nadzor —> odklonsko vedenje

Question 12

SOCIOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI

Answer 12

Družbeni dejavniki

Durkheimova teorija odklonskosti

Mertonova teorija strukturne napetosti

Teorija etiketiranja

Konfliktna teorija odklonskosti

Question 13

quote henryja

Answer 13

“ Družba pripravi kriminal, kriminalec pa ga izvede.” Henry Thomas Buckle

Question 14

funkcionalisti in durkheim

Answer 14

Funkcionalistične razlage odklonskosti – anomalija in strukturna napetost kot vzrok odklonskosti:

Durkheimova teorija odklonskosti — koncept anomija

Nomos (grško) — red

Anomija — stanje breznormnoti (stanje brez reda)

Hitre družbene spremembe (industrializacija, delitev dela) —> individualizem —> norme (kolektivna zavest) oslabijo

Ogrožena integracija, solidarnost vodita do večje stopnje kriminala

Question 15

Mertonova teorija strukturne napetosti

Answer 15

Za obstoj družbe je nujno potrebno soglasje glede temeljnih vredot (Durkheim: kolektivna zavest)

Vrednota v modernih družbah: uspeh (denar, prestiž)

Dva elementa družbene strukture

Poudarjanje vrednot, družbeno zaželenih ciljev

Neenake možnosti, sredstva za dosego ciljev — normativni okvir (kako priti do tega cilja)

—> strukturna napetost

Odklonskost = prilagoditev (adaptacija) strukturne napetosti

Pravi, da anomija izhaja iz frustracij in zmede, ki jih doživljajo ljudje, ko ugotavljajo, da tistega, kar so se naučili, da je družbeno zaželeno, ne bodo dosegli na legalen način.

Question 16

strukturna napetost

Answer 16

Strukturna napetost je neskladje med družbeno zaželenimi cilji in sredstvi za njihovo doseganje.

Question 17

Načini prilagajanja strukturnih napetosti: konformizem, inovatorstvo, ritualizem, ubežništvo, uporništvo

—> odvisno od pripadnosti družbenemu sloju

Answer 17

Konformisti sprejmejo in ponotranijo cilje in imajo sredsta da pridejo do ciljev, so del višjega sloja. Konformizem je nasprotje odklonskosti. (Tisti, ki spoštujejo zakon)

Inovatorstvo ne more priti do materialnih dobrin na legalen način, nižji sloj. Cilji so jim zelo pomembni, denar pridobijo s krajo, goljufijo, prostitucijo.(Zločinec)

Ritualizem ne more priti do materialnih stvari, zato zniža svoje cilje. Tako zniža svoje cilje, da pride do svojega cilja na legalen način. Je posledica stroge in uspešne socializacije. (Birokrat)

Ubežnišvo zavrne tako cilje kot tudi sredstva in se izloči iz družbe (se zapije, postane brezdomec — družbeno dno)

Uporništvo zvrže prvotne cilje in stredsta ter postavi nov cilje. Zavračajo družbene vrednote in norme. (Primer je terorizem)

Question 18

Kritike Mertonove razlage

Answer 18

Vrednotni konsenz (moderne družbe — heterogene) etnično poreklo, družbeni red, starost, spol, subkulture (Teorija odklonske subkulture — odklonskost kot rezultat nasprotja oziroma konflikta med dominantno kulturo (in njenimi vrednotami) ter subkulturnimi vrednotami). Ljudje izoblikujejo različne sisteme vrednot.

Inovatorstvo — nižji sloj (KBO — višji sloj). Kritiki pravijo, da kriminalna dejanja izvajajo tudi višji sloj npr. kriminal belega ovratnika, ne samo nižji.

Question 19

Interakcionistična razlaga odklonskosti:

Answer 19

teorija etiketiranja
konfliktna perspektiva

Question 20

Teorija etiketiranja (simbolični interakcionizem)

Answer 20

Odklonskost kot objektivnega dejstva ni

Odklonskost odvisna od opredelitve nosilcev družbenega nadzora

Proces označevanja (okoliščine v katerih je nekaj označeno kot odklonsko), posledice etikete na posameznika

2 vrsti odkonskosti:

Primarna odklonskost

Sekundarna odklonskost (odklonskost, ki temelji na predhodni oznaki)

Sami sebe dojemajo kot odklonske

Družba jih zavrača, marginalizira

ODKLONSKA IDENTITETA izoblikujejo jo posamezniki

Kot odklonski označeni samo nekateri: pripadniki nižjih družbenih slojev, etničnih, rasnih manjšin —> majhna družbena moč (npr. v ZDA temnopolti).

Question 21

Konfliktna perspektiva odklonskega in družbena moč (konfliktna teorija):

Answer 21

Družbena moč — neenakomerna razporejena

Instrument vladajočega razreda so zakoni (selektivni)

Zakoni odražajo interese vladajočih ne pa okolja

Sprejemanje zakonodaje — npr. VO?, varnost pri delu, delavci migranti

Opozarjajo na kazniva dejanja ekonomsko in politično močnejših posameznikov, skupin (KBO)

Vzrok za kriminaliteto: kapitalizem (individualizem), privatna lastnina

Tekmovalnost (služba, plača, kariera …) —> egoistično, agresivno, amoralno delovanje ekonomskih skupin

Udeleženi nižji in višji sloji — razlike v vrsti kaznivih dejanj

Kazniva dejanja — racionalni odziv na tekmovalnost in neenakost življenjskih razmer

Sodobne družbe — velike razlike v imetju, dohodki —> podrazred (brezposelnost, negotova, slabo plačana delovna mesta) — izrinjen iz osrednjega družbenega dogajanja

Potrošništvo — medsebojno primerjanje —> občutki prikrajšanosti —> kazniva dejanja

Neznosnost življenja brez izbiranja v družbi številnih izbir…

Mladi (brezposelni) — ideologija o številnih možnostih za individualne dosežke