ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA: TEORETIČNE RAZLAGE ODKLONSKOSTI IN KRIMINALITETE Flashcards
Teoretične razlage odklonskosti in kriminalitete:
Biološke
Psiholoke in socialnopsihološke
Sociološke (funkcionalizem, konfliktna teorija, simbolizem)
Druga polovica 18. stoletja
BIOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI
cesare lombroso
ženske
Cesare Lombroso (italijanski vojaški zdravnik)
Njegova temeljna ideja je bila, da je kriminalnost vpisana v telo
Proučeval telesne značilnosti živih (6000) in mrtvih (400) zločincev
Kriminalci na zgodnji stopnji človeškega razvoja, na stopnji primitivnejše oblike človeka — atavistični znaki, psihične anomalije
L’uomo delinquente (1876) – Delinkventni človek
Rojeni zločinci — kriminalnost vpisana v telo
Psiholoke anomalije
Telesne značilnosti zločincev — zaraščene obrvi, sploščen nos, nizko čelo, več prstov na nogah in rokah…
Zločinci so zaradi sprememb v delovanju možganov, naučeno vedenje
Ženske kriminalke
Ženske podobne kot otroci: pomanjkljiv moralni čut, ljubosumne, maščevalne
Normalne: pobožne, materinske
Rojena kriminalka: prostitutka
vračanje k raziskovanju
Vračanje k raziskovanju bioloških, genetskih vzrokov kriminala, želijo odkriti, če obstajajo predispozicije, ki vodijo k odklonskemu vedenju
Biološko, genetsko pogojene (podedovane) predispozicije in vplivi okolja
Kromosomske nepravilnosti
Razvoj genetike, nevroznanosti te stvari postjajo zelo popularne
Politična uporabnost ideje
Družbeni sistem je dober, posamezniki so zaradi bioloških predispozicij nagnjeni h kriminalu
PSIHOLOŠKE IN SOCIALNOPSIHOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI
hans eysenck
john bowlby
psihoanaliza
socialnopsihološke teorije
nadzorne teorije
Hans Eysenck
Izhaja iz bioloških teorij
Gensko pogojene osebnostne značilnosti — kriminal
Ekstrovertirane osebe — bolj nagnjene h kaznivim dejanjem (impulzivne, rade tvegajo, iščejo razburljiva doživetja) — gensko pogojeno
Poudarja pomen primarne socializacije — John Bowlby
Vpliv zgodnjega otroštva na kasnejša ravnanja
Čustvena varnost, navezanost, toplina — mati
Pomanjkanje tega —> naprilagojena, motena, psihopatska osebnost — impulzivno ravnanje brez občutka krivde
Psihoanaliza
Zločin (umor) — poskus, da bi razrešili neko notranjo travmo
S. Freud meni, da je zločinsko vedenje lahko posledica premočnega nadjaza
Premočen nadjaz (neznosni občutki krivde, kazen ga olajša)
Prešibek nadjaz (nesposobnost obvladovanja vedenja)
Socialnopsihološke teorije
Odklonski starši —> odklonski otroci (ponotranjujo vedenje)
Neustrezne družinske razmere (alkoholizem, revščina, ločeni starši, brezposelnost)
Kritike: bolj pomembne interakcije (šibka čustvena povezanost, prezaposlenost, pretepanje, zanemarjanje, zloraba, procesi v družini) kot struktura (ne “razbite družine” ampak “slabe družine”)
Intervju B. Marolt
Nadzorne teorije
Sociološke teorije
Poudarjajo pomen socializacije (samoobvladanje)
Poudarjajo pomen povezanosti med posameznikom in (konformno) skupino (družina, vrstniki, soseska) —> občutja pripadnosti, identifikacija, nadzor
Če se razrahljajo vezi med posameznikom in skupino, se oslabi tudi nadzor —> odklonsko vedenje
SOCIOLOŠKE TEORIJE ODKLONSKOSTI
Družbeni dejavniki
Durkheimova teorija odklonskosti
Mertonova teorija strukturne napetosti
Teorija etiketiranja
Konfliktna teorija odklonskosti
quote henryja
“ Družba pripravi kriminal, kriminalec pa ga izvede.” Henry Thomas Buckle
funkcionalisti in durkheim
Funkcionalistične razlage odklonskosti – anomalija in strukturna napetost kot vzrok odklonskosti:
Durkheimova teorija odklonskosti — koncept anomija
Nomos (grško) — red
Anomija — stanje breznormnoti (stanje brez reda)
Hitre družbene spremembe (industrializacija, delitev dela) —> individualizem —> norme (kolektivna zavest) oslabijo
Ogrožena integracija, solidarnost vodita do večje stopnje kriminala
Mertonova teorija strukturne napetosti
Za obstoj družbe je nujno potrebno soglasje glede temeljnih vredot (Durkheim: kolektivna zavest)
Vrednota v modernih družbah: uspeh (denar, prestiž)
Dva elementa družbene strukture
Poudarjanje vrednot, družbeno zaželenih ciljev
Neenake možnosti, sredstva za dosego ciljev — normativni okvir (kako priti do tega cilja)
—> strukturna napetost
Odklonskost = prilagoditev (adaptacija) strukturne napetosti
Pravi, da anomija izhaja iz frustracij in zmede, ki jih doživljajo ljudje, ko ugotavljajo, da tistega, kar so se naučili, da je družbeno zaželeno, ne bodo dosegli na legalen način.
strukturna napetost
Strukturna napetost je neskladje med družbeno zaželenimi cilji in sredstvi za njihovo doseganje.
Načini prilagajanja strukturnih napetosti: konformizem, inovatorstvo, ritualizem, ubežništvo, uporništvo
—> odvisno od pripadnosti družbenemu sloju
Konformisti sprejmejo in ponotranijo cilje in imajo sredsta da pridejo do ciljev, so del višjega sloja. Konformizem je nasprotje odklonskosti. (Tisti, ki spoštujejo zakon)
Inovatorstvo ne more priti do materialnih dobrin na legalen način, nižji sloj. Cilji so jim zelo pomembni, denar pridobijo s krajo, goljufijo, prostitucijo.(Zločinec)
Ritualizem ne more priti do materialnih stvari, zato zniža svoje cilje. Tako zniža svoje cilje, da pride do svojega cilja na legalen način. Je posledica stroge in uspešne socializacije. (Birokrat)
Ubežnišvo zavrne tako cilje kot tudi sredstva in se izloči iz družbe (se zapije, postane brezdomec — družbeno dno)
Uporništvo zvrže prvotne cilje in stredsta ter postavi nov cilje. Zavračajo družbene vrednote in norme. (Primer je terorizem)
Kritike Mertonove razlage
Vrednotni konsenz (moderne družbe — heterogene) etnično poreklo, družbeni red, starost, spol, subkulture (Teorija odklonske subkulture — odklonskost kot rezultat nasprotja oziroma konflikta med dominantno kulturo (in njenimi vrednotami) ter subkulturnimi vrednotami). Ljudje izoblikujejo različne sisteme vrednot.
Inovatorstvo — nižji sloj (KBO — višji sloj). Kritiki pravijo, da kriminalna dejanja izvajajo tudi višji sloj npr. kriminal belega ovratnika, ne samo nižji.
Interakcionistična razlaga odklonskosti:
teorija etiketiranja
konfliktna perspektiva
Teorija etiketiranja (simbolični interakcionizem)
Odklonskost kot objektivnega dejstva ni
Odklonskost odvisna od opredelitve nosilcev družbenega nadzora
Proces označevanja (okoliščine v katerih je nekaj označeno kot odklonsko), posledice etikete na posameznika
2 vrsti odkonskosti:
Primarna odklonskost
Sekundarna odklonskost (odklonskost, ki temelji na predhodni oznaki)
Sami sebe dojemajo kot odklonske
Družba jih zavrača, marginalizira
ODKLONSKA IDENTITETA izoblikujejo jo posamezniki
Kot odklonski označeni samo nekateri: pripadniki nižjih družbenih slojev, etničnih, rasnih manjšin —> majhna družbena moč (npr. v ZDA temnopolti).
Konfliktna perspektiva odklonskega in družbena moč (konfliktna teorija):
Družbena moč — neenakomerna razporejena
Instrument vladajočega razreda so zakoni (selektivni)
Zakoni odražajo interese vladajočih ne pa okolja
Sprejemanje zakonodaje — npr. VO?, varnost pri delu, delavci migranti
Opozarjajo na kazniva dejanja ekonomsko in politično močnejših posameznikov, skupin (KBO)
Vzrok za kriminaliteto: kapitalizem (individualizem), privatna lastnina
Tekmovalnost (služba, plača, kariera …) —> egoistično, agresivno, amoralno delovanje ekonomskih skupin
Udeleženi nižji in višji sloji — razlike v vrsti kaznivih dejanj
Kazniva dejanja — racionalni odziv na tekmovalnost in neenakost življenjskih razmer
Sodobne družbe — velike razlike v imetju, dohodki —> podrazred (brezposelnost, negotova, slabo plačana delovna mesta) — izrinjen iz osrednjega družbenega dogajanja
Potrošništvo — medsebojno primerjanje —> občutki prikrajšanosti —> kazniva dejanja
Neznosnost življenja brez izbiranja v družbi številnih izbir…
Mladi (brezposelni) — ideologija o številnih možnostih za individualne dosežke
