REVŠČINA

Question 1

Delitev revščine

Answer 1

Revščina se deli na absolutno in relativno revščino.

Question 2

absolutna revščina

Answer 2

Absolutna revščina je nezmožnost zadovoljevanja temeljnih potreb —> ogroža zdravje in življenje ljudi.
Temeljne potrebe:
• Hrani
• Obleki
• Bivališču
o Merila: odvisno od tega v katerem toplotnem pasu živiš; za hrano npr. športniki in nešportniki, ženska in moški

Question 3

relativna revščina

Answer 3

Relativna revščina je koncept, ki izhaja iz družbeno sprejemljivega načina življenja. Iz našega vidika so videti revni, za njihove razmere pa je to vredu standard.
• Materialna, kulturna in socialna sredstva so tako omejena, da ne omogočajo minimalno sprejemljivega načina življenja v njihovi družbi
• Potrebe so kulturno pogojene
• Temeljna potreba vs. Luksuzna potreba
• Socialno in kulturno pomanjkanje —> socialna izključenost

Question 4

socialna izključenost

Answer 4

Socialna izključenost je izključenost iz vsakdanjih življenjskih obrazcev, običajev in dejavnosti (na osnovi rase, etničnega porekla, spola, starosti, religije, razreda; zaporniki, odvisniki). Revščina je pomanjkanje ekoloških, socialnih in kultunih virov.

Question 5

družbena nemoč

Answer 5

Družbena nemoč (etiketiranost) je nezmožnost izhoda iz revščine zaradi predsodkov in stereotipov.

Question 6

koga revčian pogosteje zadane

Answer 6

Revščina pogosteje prizadane:
• Starostnike (sploh ženske)
• Ženske
• Zaposlene za določen čas, krajši delovni čas, prekarne delavce
• Manj izobražene
• Etnične, rasne skupine, migrante

Question 7

revščina v sloveniji

Answer 7

Revščina v Sloveniji je bila leta 2022 12,1 %.

Question 8

teorije revščine

Answer 8

• Vzroki v revežih samih
o Teorija o (sub)kulturi revščine
• Vzroki v organizaciji družbe
o Teorija situacijske prisile
o Konfliktne teorije
o Funkcionalistične teorije

Question 9

spencer

Answer 9

Revščina je bila predmet študij že ob samem ravoju sociologije. Herbert Spencer (funkcionalist) je vzrok za revščino videl v ”malopridme življenju“ revežev, ki se vdajajo promiskuiteti, pijančevanju, brezdelnosti in kriminalu. Družba mora omogočiti, da imajo najboljši največ. Če bi država podpirala reveže, bi to po njegovem mnenju negativno vplivalo na njen razvoj, saj potem ljudje ne bi bili več pripravljeni delati in bi se raje vdajali lagodnemu življenju in lenobi.

Question 10

teorija o (sub)kulturi revščine

Answer 10

• Življenski vzorci, vrednote, norme —> subkultura
• Prenašanje iz generacije v generacijo
• Začaran krog
• Fatalizem (vdanost v usodo), občutek nemoči, odvisnost, manjvrednost
• Niso usmerjeni v trdo delo, varčevanje, študij, hitro izstopijo iz šolskega sistema, neambiciozni
• Trenutno zadovoljevanje potreb, denar porabijo sproti
• Ločitve, samohranilke
• Ne vključujejo se v politične stranke, sindikte
vse to je posledica situacije, ne družbe

Question 11

teorija situacijske prisile

Answer 11

• Pravi da teorija o (sub)kulturi revščine ne velja, nastala je kot kritika
• Iščejo vzroke za revščino v sestavi družbe
• Ravnanje revnih je posledica situacije, ne pa kulture

Question 12

konfliktne teorije (kritični do kapitalizma)

Answer 12

• Revščina izhaja iz družbene slojevitosti
• Je nujen proizvod kapitalistične proizvodnje in pogoj za bogastvo drugih
• Nimajo priložnosti (in ne sposobnosti in ambicioznosti)
• Nemoč: nimajo političnih organizacij in sindikatov, stigmatizacija
• Pogosto so etikerani ozirama stigmatizirani

Question 13

funkcionalistične teorije

Answer 13

• Revščina je družbeno funcionalna
• Pravijo, da:
o Priskrbi ljudi, ki opravljajo slabo plačana in vrednotena dela
o Industriaj revščine —> delovna mesta, ki se ukvarjajo z revnimi ali ščitijo ostale pred njimi (policija, centri za socialno delo)
o Opravičevanje prevladujočih norm, vrednot (grešni kozli —> dežurni krivci za trenutne družbene probleme)