ŠOLA: OPREDELITEV IN POMEN ŠOLE KOT DRUŽBENE INSTITUCIJE Flashcards
šola in družbena institucija
Šola je družbena institucija, v kateri potekata načrtno in sistematično izobraževanje ter vzgoja (oziroma edukacija). Vzgoja je povezana z izobraževanjem (vzorci vedenja, znanje, veščine, norme, vrednote).
sestavini institucije
• Učitelj (pooblaščeni prenašalec znanja)
• Učenec, dijak, študent (prejemnik znanja, ki ga ponotranji)
o Odnosi so formalizirani (formalne norme)
šola in družben institucija
Šola je družbena institucija —> šolstvo, šolski sistem — celota vseh med seboj povezanih in predhodnih šolskih stopenj (primarna, sekundarna, terciarna).
zakaj je šola družbena institucija (2 odgovora)
Opravlja za obstoj in reprodukcijo družbe zelo pomembno funkcijo: prenaša znanje, izkušnje, vrednote, vedenje vzorce s starejših na mlajše generacije.
ALI
Je pomemben dejavnik socializacije, ki zagotavlja prenos kulture s starejših na mlajše generacije.
s čim je povezan nastanek šole in dva motiva
Nastanek šole je povezan z nastankom pisne kulture (Egipt, Mezopotamija, Indija, Kitajska) — poklicne pisarske šole
• Gospodarski motiv (nastanek mest, obrt, trgovina, davki)
• Religiozni motiv (zapisovanje mitov, ritualov)
- stol
- stoletje: izum tiska (Gutenberg) —> večja dostopnost pisnih virov.
kdaj se prvič pojavi ideja po množičnem šolanju inn zakaj
Do 16. stoletja: reformacija —> religiozni motiv in potreba po šolah za nižje sloje prebivalstva
• Branje svetega pisma (množična pismenost)
- stol
Do 19. stoletja je šola privilegij elite, potrditev pripisanega visokega družbenega statusa
• Večina opravlja fizično delo.
uvedba obveznega šolanja
• 18. in 19. stoletje — uvajanje državno reguliranega obveznega osnovnošolskega šolanja za vse,
razsvetljenstvo
kdaj slovenija obvezno šolanje
• Slovenija je pod Habsburško monarhijo (terezijanska šolska reforma) v 18. stoletju (1774 je osnovna šola obvezna za vse)
proces je povezan z modernizacijo (5)
o Industrializacija
o Urbanizacija
o Demokratizacija družbenega in političnega življenja
o Uvedba nacionalnih držav
o Prepoved otroškega dela
vzroki za uvajanje obveznega šolanja (6)
o Ekonomski (industrializacija)
o Politični (vzgoja koristnih in domoljubnih državljanov — napredek države)
o Zahteve po več socialnih pravicah (socialna promocija, ampak ne za nižji družbeni sloj)
o Demokracija — izobraženost (pismenost) volilcev
o Vzgojna naloga — sredstvo pri vcepljanju vrednot trdega dela, poštenost, moralnost
o Preventiva pred nezaželenimi družbenimi pojavi (kriminal, revščina, beraštvo)
19.s toletje in šola (2)
• Do 19. stoletja je šola privilegij elite —> potrditev pripisanega družbenega statusa
• Konec 19. stoletja je šola samoumevna in nujna oblika socializacija (obveznost in pravica)
značilnosti modernih šolskih sistemov
členjenost na stopnje, različne usmeritve, prehodnost
podaljševanje obvezenga šolanja danes (2)
o Večji % vključenih na sekundarne in terciarne stopnje izobraževanja
o Formalna odprtost šolskih sistemov za vse (spol, družbeno poreklo, etnična pripisanost)
šolanje v tretjem svetu
• Tretji svet (uvedba obveznega šolanja se zgodi kasneje) — mednarodne organizacije
splošno o ekspanziji šolanja (5)
• Zgodi se po 2. svetovni vojni (60. leta)
• Pospešena gospodarska rast — najpomembnejši dejavnik (naložba v človeški kapital — vir napredka)
• Tehnološke spremembe
• Dvig življenjskega standarda in blaginje
• Ustvarjanje enakih izobraževalnih možnosti za vse
• Razvijanje individualnih sposobnosti tudi tistim, ki jih domače družnisko okolje ne spodbuja (šola je družbeni korektor – blaži neenakost)
meritokracija
MERITOKRACIJA je razvščanje ljudi na različne družbene položaje poteka v skaldu z njihovimi sposobnostmi (dosežki).
na kaj vpliva dosežena stopnjan izobraževanja
Dosežena stopnja izobraževanja vpliva na nadaljne življenje (možnosti, priložnosti, poklicni položaj — družbeni status, osebnostni razvoj).
kazalci razvitosti države
• % pismenih (v preteklosti ima večji vpliv kot danes, oziroma ima večji vpliv v nerazvitih državah)
• % vključenih v šolanje, povprečna dolžina šolanja
izobrazbena struktura v sloveniji (surs)
• Med zaposlenimi je bilo takih s terciarno izobrazbo več kot 36 %. Med brezposelnimi pa je bilo takih 19 %. Delež srednješolsko izobraženih je bil v obeh skupinah okoli 60 %. Temu ustrezno je bilo med brezposelnimi precej več prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo: 21 %; med zaposlenimi je bilo takih 9 %.
Med upokojenci je bilo za 34 % takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Zaradi specifične sestave te skupine prebivalcev (ker visoko starost doživi več žensk kot moških) je bilo med upokojenci več žensk z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (42 %) kot moških (23 %). Še najmanjša je bila razlika v izobrazbi med spoloma med upokojenci s terciarno izobrazbo; teh pa je bilo sicer sorazmerno malo (14 %).
• Število aktivnih prebivalcev (to so zaposleni in brezposelni skupaj) se je od leta 2021 zmanjšalo za 6.400, na 1.003.500. Zaposleni so 1. januarja 2022 predstavljali 93 % vseh aktivnih prebivalcev (2 odstotni točki več kot leta 2021).
Različni pogledi na organizacijo javnega šolskega sistema
kritike
razšolanje šole (ivan illich)
alternativni pogledi na šolo
razšolanje šole
o Šola omejuje svoboden razvoj posameznika
o Vpliv tehnološkega razvoja na manjši pomen šole (množični mediji) — posredovanje znanja
o Izbiranje informacij glede na potrebe (množični mediji) — šola (predpisane vsebine)
alternativni pogledi na šolo
o N. Postman, Ch. Weingartner
o Brez učbenikov in predpisanih vsebin
o Interesi otrok, izkušnje
o Ideja ne uspe
• Alternativne šole (waldorfske šole, montessori šole…)
funkcija šole v modernih družbah z vidika sociologije
o Šola je pomemben dejavnik socializacije (posameznik in družba), (so)oblikovanje osebnosti, znanje, veščine, vrednote, vedenjski vzorci. Delovanje in reprodukcija družbe, integracija.
o Pripomore k pridobljenemu družbenemu statusu (odprt sistem slojevitosti) —> uveljavljanje načela meritokracije. Ukinila (zmanjšala) pomen dejavnikov pripisanega družbenega statusa.
deljena mnenja v socilogiji
Družbeni izvor še vedno pomemben dejavnik (različne izhodiščne možnosti, pomembna je materialna, čustvena, intelektualna podpora staršev) —> odvisnost dolžine šolanja od ekonomskega položaja, izobrazbe, ambicij staršev
Meritokracija —> šola reproducira že obstoječe neenakosti (meritokracija ne deluje)
Danes boljša izobrazbena struktura —> večja konkurenca —> ponovno dvig dejavnikov pripisanega družbenega statusa — ob iskanju zaposlitve (spol, zdravje, starost, družinski izvor, socialni kapital “VIP”, regionalna pripadnost)
Višja stopnja izobrazbe — več priložnosti, ampak le delno velja
Nižja izobrazba — slabše zaposlitvene možnosti, nižja kakovost življenja —> formalna izobrazba ni več sredstvo vzpona, ampak sredstvo proti družbenemu padcu
Podaljševanje šolanja, večja vključenost v izobraževalni sistem — sprememnjena vrednost dosežene formalne izobrazbe:
Srednja šola samoumevna
Evropa: 80% (20-24) vključenih dijakov v srednješolsko izobraževanje
Slovenija: 60% generacije, ki konča srednjo šolo nadaljuje izobraževanje na terciarni stopnji