ŠOLA: ŠOLANJE IN DRUŽBENA NEENAKOST

Question 1

opredelitev družbene neenakosti

Answer 1

Opredelitev družbene neenakosti (razlike): neenakost v dostopnosti do materialnih dobrin, moči, ugleda, možnosti na osnovi družbeno pripisanih pomenov.

Question 2

subkulturne razlike

Answer 2

basil bernstein
Način izražanja (jezik, ki ga govorijo pripadniki določenega sloja) je povezan z uspešnostjo v šoli.
• Restriktivni (omejeni) govorni kod
• Elaborirani (dodelani) govorni kod —> pouk

Question 3

• Restriktivni (omejeni) govorni kod

Answer 3

o Delavski razred
o Omejen besedni zaklad
o Kratke, preproste povedi, komunikacija se nanaša na konkretne situacije

Question 4

• Elaborirani (dodelani) govorni kod —> pouk

Answer 4

o Srednji, višji sloj
o Bogatejši besedni zaklad
o Izražanje abstraktnih idej, pojasnjevanje, utemeljevanje

Question 5

kritike subkulturnih razlik

Answer 5

• Pretiravanje pri razlikovanju obrazcev
• Brez konkretnih dokazov
• Širok srednji razred — raznovrstnost govornih praks

Question 6

kulturni kapital in šola

Answer 6

• Pierre Bourdieu (konfliktna teorija —> marskizem)
• Razredi se oblikujejo na osnovi ekonomskega in kulturnega kapitala
• Ljudje, ki živijo v podobnih družbenih okoliščinah razvijejo svojo kulturo oz. kulturni kapital, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
• Kulturni kapital so vrednote, pogled na svet, izražanje, socialne veščine, način potrošnje, prosti čas, življenski slog.
• Romi so primer ljudi, ki imajo nizko raven kulturnega kapitala (nizke vrednote, v šoli ne znajo slovensko (nizko izražanje), prosti čas preživljajo drugače, itd.)
• Kulturne razlike okrepijo razredne skupine, stopnjujejo razredne razlike
• Šolski uspeh —> otroci, ki pridejo v šolo z več kulturnega kapitala so v šoli bolj uspešni (obšolske dejavnosti, višja izobrazbe, itd.)
• Glavna vloga izobraževalnega sistema — kulturna reprodukcija
• Šola ne posreduje kulture družbe kot celote (to zagovarja Durkheim) —> dominantna kultura
• Uspeh posameznika je odvisen od ponotranjenja dominantna kulture (šolski sistem)
• Neenake šolske doseške pripaikov različnih družbenih razredov utemelji s kulturnim kapitalom(obvladovanje jezika. Vsebin, izražanje, preživljanje prostega časa, način potrošnje, itd.)
• Otroci višjega razreda pridejo v šolo z več kulturnega kapitala
o Boljši uspeh in višja stopnja izobrazbe
o Višji, bolje plačani položaji
o Bogastvo, moč
• Šola reproducira družbeno neenakost in jo legitimizira (navidezno imajo vsi enake možnosti)
• Šolski sistem odstrani pripadnike nižjih slojev, ker nimajo dovolj ustreznega kulturnega kapitala (težave z branjem, hitrejši izstop iz šolskega sistema, negativni odnos do šole, se ne vpišejo na višje stopnje izobraževanja)
• Vpliv pripadnosti različnim etničnim skupinam na šolski uspeh (ZDA, Velika Britanija, Romi)

Question 7

drugi dejavniki neenakosti v šolanju

Answer 7

• Vpliv izvornega razrednega položaja na različnost šolske poti — Raymond Boudon
o Družbena slojevitost vpliva na neenakost v šolanju
o Težnja mladih in pritiski okolja (starši, vrstniki) da ohranijo vsaj status staršev
• Materialne okoliščine
• Izobrazba in ekonomski položaj staršev (ne vedno)
• Družinsko vzdušje (odnosi, zanimanje staršev…)
• Predsodki in stereotipi do določenih skupin (nizka pričakovanja učiteljev, usmerjanje v krajše, lažje izobraževalne programe)
• Spol

Question 8

sklepn za druge dejavnike neenakosti

Answer 8

Kljub dejavnikom pripisanega družbenega statusa, so možnosti izobraževanja v javnih šolskih sistemih —> formalna odprtost modernih družbenih sistemov.

Question 9

zahteve trga in šolanja

Question 10

šolski sistem in vprašanja uveljavljanja meritokracije parsons

Answer 10

• Parsons: enaki pogoji, enaka merila, vrednota enakih možnosti (šolski uspeh/izobrazba odvisna od sposobnosti, nadarjenosti, ipd.)
o Delovna mesta, nagrade

Question 11

šolski sistem in vprašanja uveljavljanja meritokracije

Answer 11

pripisan oz. pridobljen družbeni status

Question 12

šolski sistem in vprašanja uveljavljanja meritokracije funkcionalisti

Answer 12

• Funkcionalisti: šolski sistem deluje kot mehanizem, ki omogoča razporejanje na položaje v skladu s sposobnostmi, dosežki (nagrade) —> meritokracija
o V dejanskem življenju ni čisto tako

Question 13

sklep za meritokracijo

Answer 13

Meritokracija je tako osrednja šolska ideologija modernih družb (obvezno šolanje in ekspanzija šolanja): možnost za otroke vseh slojev.

Question 14

ali meritokracija deluje DA

Answer 14

o Odprava nepismenosti
o Število ljudi vključenih v sekundarno in terciarno izobraževanje se zvišuje
o Izobrazba otrok presega izobrazbo staršev (družbena mobilnost)
o Višja kakovost življenja
o Razvoj ustvarjalnih zmogljivosti posameznika

Question 15

ali meritokracija deluje NE

Answer 15

o Povezanost med pripadnostjo različnim družbenim kategorijam (sloj, spol, etnično poreklo) in šolskim uspehom in dolžino šolanja (članek)
o Izobrazba je nov dejavnik socialnega razlikovanja
o IQ —> ob enakem izmerjenjem IQ-ju, slabši uspeh v nižjem sloju

Question 16

subkulturne razlike

Answer 16

SUBKULTURNE RAZLIKE: BASIL BERNSTEIN – poskušal pojasniti neenakosti v šolskih dosežkih glede na pripadnost različnim družbeim slojem
Način izražanja (jezik, ki ga govorijo pripadniki določenega sloja) je povezan z uspešnostjo v šoli. Otroci že v družinski socializaciji ponotranjijo različne govorne obrazce

Question 17

dva koda

Answer 17

• Restriktivni (omejeni) govorni kod

• Elaborirani (dodelani) govorni kod —> pouk, šolsko izobraževanje

Question 18

• Restriktivni (omejeni) govorni kod

Answer 18

o Delavski razred
o Omejen besedni zaklad
o Kratke, preproste povedi, pomagajo si z gestsmi in intonacijo glasu, komunikacija se nanaša na konkretne situacije

Question 19

• Elaborirani (dodelani) govorni kod —> pouk, šolsko izobraževanje

Answer 19

o Srednji, višji sloj
o Bogatejši besedni zaklad
o Izražanje abstraktnih idej, pojasnjevanje, utemeljevanje

Question 20

kritike subkulturnih razlik

Answer 20

• Pretiravanje pri razlikovanju govornih obrazcev
• Brez konkretnih dokazov
• Širok srednji razred — raznovrstnost govornih praks, vsi ne uporabljajo istega jezika

Question 21

pomen kulturnega kapitala

Answer 21

– pojasnjeval je neenakosti šolskih dosežkih s subkulturnimi razlikami
• Pierre Bourdieu (konfliktna teorija —> marskizem)
• Razredi se oblikujejo na osnovi ekonomskega in kulturnega kapitala
• Ljudje, ki živijo v podobnih družbenih okoliščinah razvijejo svojo kulturo oz. kulturni kapital, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
• Kulturni kapital so vrednote, pogled na svet, izražanje, socialne veščine, način potrošnje, prosti čas, življenski slog.
• Romi so primer ljudi, ki imajo nizko raven kulturnega kapitala (nizke vrednote, v šoli ne znajo slovensko (nizko izražanje), prosti čas preživljajo drugače, itd.)
• Kulturne razlike okrepijo razredne skupine, stopnjujejo razredne razlike
• Šolski uspeh —> otroci, ki pridejo v šolo z več kulturnega kapitala so v šoli bolj uspešni (obšolske dejavnosti, višja izobrazbe, itd.)
• Glavna vloga izobraževalnega sistema — kulturna reprodukcija, tako se v šolskem sistemu reproducira tudi družbena neenakost, ker šolski sistem omogoča, da se kulturni kapital prevaja v bogastvo in moč
• Šola ne posreduje kulture družbe kot celote (to zagovarja Durkheim), ker takšne kulture ni —> dominantna kultura, šola temelji na prvinah kulture vladajočih skupin
• Uspeh posameznika je odvisen od ponotranjenja dominantna kulture (šolski sistem)
• Neenake šolske doseške pripaikov različnih družbenih razredov utemelji s kulturnim kapitalom(obvladovanje jezika. Vsebin, izražanje, preživljanje prostega časa, način potrošnje, itd.)
• Otroci višjega razreda pridejo v šolo z več kulturnega kapitala
o Boljši uspeh in višja stopnja izobrazbe
o Višji, bolje plačani položaji
o Bogastvo, moč
• Šola reproducira družbeno neenakost in jo legitimizira (navidezno imajo vsi enake možnosti) – privilegiran položaj nekaterih se opravičuje s šolskim uspehom
• Šolski sistem odstrani pripadnike nižjih slojev, ker nimajo dovolj ustreznega kulturnega kapitala (težave z branjem, hitrejši izstop iz šolskega sistema, negativni odnos do šole, se ne vpišejo na višje stopnje izobraževanja)
• Vpliv pripadnosti različnim etničnim skupinam na šolski uspeh (ZDA, Velika Britanija, Romi), otroci iz etičnih skupin so pogosto vpisani na poklicne srednje šole

Question 22

drugi dejavniki neenakosti v šolanju

Answer 22

• Vpliv izvornega razrednega položaja na različnost šolske poti — Raymond Boudon
• Materialne okoliščine – dohodek – vplivajo na to, kako dolgo otrok ostane v šolskem sistemu
• Izobrazba in ekonomski položaj staršev (ne vedno)
• Družinsko vzdušje (odnosi, zanimanje staršev…)
• Predsodki in stereotipi do določenih skupin (nizka pričakovanja učiteljev, usmerjanje v krajše, lažje izobraževalne programe)
• Spol

Question 23

• Vpliv izvornega razrednega položaja na različnost šolske poti — Raymond Boudon

Answer 23

o Družbena slojevitost vpliva na neenakost v šolanju
o Težnja mladih in pritiski okolja (starši, vrstniki) da ohranijo vsaj status staršev – mladi iz višjih razredov imajo več motivacije za šolanje

Question 24

dejavniki neenakosti opazka

Answer 24

Kljub dejavnikom pripisanega družbenega statusa, so možnosti izobraževanja v javnih šolskih sistemih —> formalna odprtost modernih družbenih sistemov.

Question 25

zahteva trga in šolanje kdo

Answer 25

Laval

Question 26

ahteve trga in šolanja

Answer 26

• Šola dobavlja podjetjem človeški kapital —> orodje v službi gospodarstva, prilagajanje šolskih sistemov podjetjem, razširjanje menedžerske logike, vcepitev podjetniškega duha
• Opazne tedence (težnja) razgradnje javnega šolstva —> zmanjšanje vloge države v šolstvu
• Šolstvo naj bi organizirali kot trg: ponudba (povečanje ponudbe: več zasebnih šol) — povpraševanje (starši – potrošniki)
• Vpliv staršev na določanje kurikula, ciljev šolanja (prej — država)
• Neenakost —> nimajo vsi enakoih ekomskih in kulturnih virov, da bi enakovredno izbirali. Največje koristi bi imeli otroci premožnih in izobraženih staršev.