ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA: OBSEG, RAZŠIRJENOST IN VRSTE KRIMINALITETE Flashcards

1
Q

NUJNOST IN FUNKCIONALNOST ODKLONSKOSTI IN KRIMINALITETE

A

Durkheim

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj pravi durkeim

A

Odklonskost je univerzalno družbeno dejstvo (prisotna v vseh družbah in zgodovinskih obdobjih) in normalen družbeni pojav,

Kolektivna zavest —> ne deluje na vse posameznike enako,

Durkheim trdi, da je odklonskost nujna za obstoj neke družbe. Odklonskost je pozitivna in funkcionalna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

zakaj je odklonskost pozitivna in funckionalna

A

Utrjuje konformnost večine — sankcije (utrjevanje kolektivne zavesti, družbene solidarnosti), “Družba potrebuje zločin in kazen.” Večina ljudi se z zavračanjem prestopkov in prestopnikov v svoji samopodobi in samospoštovanju potrjujejo kot dobri in lojalni člani družbe. Odklonskost tako pripomore k utrjevanju kolektivne zavesti in družbene solidarnosti.

Odklonskost omogoča družbene spremembe — napredek (npr. Rosa Parks, Martin Luther, Marz Wallstonecraft)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

UGOTAVLJANJE VRSTE, OBSEGA IN RAZŠIRJENOSTI KRIMINALITETE

A

Uradni statistični podatki,

Viktimološke študije,

Samonaznanitvene študije,

Ugotavljanje strahu pred kriminaliteto in

Omejevanje kriminalitete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

URADNI STATISTIČNI PODATKI

A

Statistika: policija, tožilstva, sodišče, zapori; število oseb, kazniva dejanja, starost, odvisnost…

Problem interpretacije, napak (kaj vpliva na podatke)

Iz podatkov razberemo da je večina kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete

Nasilna kazniva dejanja v manjšini (storilci so moki v 90%)

Umori: 40% v družinskem krogu (do bratov in sestričen)

Statistika ni odraz dejanske kriminalitete — temno polje zločina = neodkrita, nezabeležena, neprijavljena kazniva dejanja (KBO, družinsko nasilje)

Razlogi:

Neprijavljanje kaznivih dejanj: družbena toleranca, sram, osebni problem

KBO, organiziran kriminal — neprijavljen, ni očitnih žrtev, škoda je razpršena na celotno družbo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

viktimološke študije

A

So drugi načini ugotavljanja obsega in razširjenosti kriminalitete

Razlogi za neprijavljanje kaznivih dejanj s strani žrtve

Ankete — ugotavlajnje kriminalitete, ki je nedostopna uradni statistiki

Uporabljati jih začnemo v 60. letih 20. stoletja

Ugotovitve: 2-5x več kaznivih dejanj kot kaže uradna policijska statistika

Razlogi za neprijavljanje kaznivih dejanj:

Nezaupanje policiji (neuspeh, dolgotrajni postopki),

Dodatni stroški, če bi prijavili dejanje (odsotnost z dela),

Neprijetne okoliščine sodnega postopka (podoživljanje kaznivega dejanja)

Temno polje je značilno za področje različnih nasilnih dejanj v družini, najpogostejše žrtve so ženske in otroci. Vzroki da del teh dejanj ostane v temnem polju: žrtve nasilja se sramujejo družinskih članov, ki so zvajali nasilje, nasilje v družini se obravnava kot zasebni odnos , ne pa kot družbeni problem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

SAMONAZNANITVENE ŠTUDIJE

A

Samoprijave

Ankete, intervjuji (Ali si sam storil kaznivo dejanje…)

Sprva za študije mladoletniškega prestopništva

Ugotovitev: več kaznivih dejanj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

UGOTAVLAJNJE (MERJENJE) STRAHU PRED KRIMIANLITETO

A

O tem se začne govoriti v 60. letih 20. stoletja

Kriminaliteta — občutek varnosti (kakovost življenja)

Metoda spraševanja (hoja ponoči, strah pred umorom…)

Osebe iz urbanega okolja, starejši, ženske občutijo večji strah

Strah presega raven dejanske kriminalitete

Množični mediji — moralna panika, dramatično sporočajo o kaznivih dejanjih

Večji strah pri osebah, ki veliko gledajo TV, črna kronika…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

OMEJEVANJE KRIMINALITETE

A

Stališča so povezana s (teoretskimi, političnimi) pogledi na kriminaliteto,

Konfliktna teorija: razlog za kriminaliteto — sodobni globalizirani kapitalistični sistem (KBO, razslojevanje, brezposelnost, revščina)

Rešitev vidijo v socialni pervenciji (ustvarjanje večje družbene enakosti, izboljšanju socialnih, ekonomskih in kulturnih razmer)

Država ustvarja kriminaliteto s tem ko številna dejanja prepoveduje

Rešitev:

Dekriminalizacija, legalizacija (droge, prostitucija) —> manj organiziranega kriminala

Alternativne oblike obravnave nekaterih kaznivih dejanj s posredovanjem države (brez kazenskega pregona, postopka, probacija)

Težnje po večji represiji (strožje kazni, smrtne kazni)

Z vzroki za kriminaliteto se ni potrebno ukvarjati — ljudje se svobodno odločajo za določena dejanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

SOCIOLOŠKO-DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI STORILCEV

A

Pripadnki nižjih družbenih slojev,

Marginalizirane skupine (rasne, etnične manjšine),

Mlajši (27-49 let),

Manj izobraženi,

Moški,

Mestno prebivalstvo (urbano okolje),

Vseeno pa narašča delež žensk (prihajajo na višje poslovne položaje, poslovni kriminal),

Še vedno bistveno manj žensk, kot moškihh, ampak delež žensk raste, saj se spreminja njihov družbeni položaj

Povezanost je lahko zavejujoča,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kazensko-pravni sistem deluje selektivno:

A

Policijski nadzor ni usmerjen na vse enako (nekateri so bolj nadzorovani kot drugi)

Različne družbene skupine — različna kazniva dejanja

Višji, višji-srednji sloj: dejanje težje dokaznosti (KBO, korupcija…), navzven nevidna kazniva dejanja, “veze”, “luknje v zakonodaji”,

Nižji sloj: premoženjska kazniva dejanja (ropi, vlomi, vandalizem …) — lahko dokazljivo

Družbena moč in

Ugoden ekonomski položaj (pravna pomoč).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q
A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly