ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA: OBSEG, RAZŠIRJENOST IN VRSTE KRIMINALITETE Flashcards
NUJNOST IN FUNKCIONALNOST ODKLONSKOSTI IN KRIMINALITETE
Durkheim
kaj pravi durkeim
Odklonskost je univerzalno družbeno dejstvo (prisotna v vseh družbah in zgodovinskih obdobjih) in normalen družbeni pojav,
Kolektivna zavest —> ne deluje na vse posameznike enako,
Durkheim trdi, da je odklonskost nujna za obstoj neke družbe. Odklonskost je pozitivna in funkcionalna
zakaj je odklonskost pozitivna in funckionalna
Utrjuje konformnost večine — sankcije (utrjevanje kolektivne zavesti, družbene solidarnosti), “Družba potrebuje zločin in kazen.” Večina ljudi se z zavračanjem prestopkov in prestopnikov v svoji samopodobi in samospoštovanju potrjujejo kot dobri in lojalni člani družbe. Odklonskost tako pripomore k utrjevanju kolektivne zavesti in družbene solidarnosti.
Odklonskost omogoča družbene spremembe — napredek (npr. Rosa Parks, Martin Luther, Marz Wallstonecraft)
UGOTAVLJANJE VRSTE, OBSEGA IN RAZŠIRJENOSTI KRIMINALITETE
Uradni statistični podatki,
Viktimološke študije,
Samonaznanitvene študije,
Ugotavljanje strahu pred kriminaliteto in
Omejevanje kriminalitete
URADNI STATISTIČNI PODATKI
Statistika: policija, tožilstva, sodišče, zapori; število oseb, kazniva dejanja, starost, odvisnost…
Problem interpretacije, napak (kaj vpliva na podatke)
Iz podatkov razberemo da je večina kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete
Nasilna kazniva dejanja v manjšini (storilci so moki v 90%)
Umori: 40% v družinskem krogu (do bratov in sestričen)
Statistika ni odraz dejanske kriminalitete — temno polje zločina = neodkrita, nezabeležena, neprijavljena kazniva dejanja (KBO, družinsko nasilje)
Razlogi:
Neprijavljanje kaznivih dejanj: družbena toleranca, sram, osebni problem
KBO, organiziran kriminal — neprijavljen, ni očitnih žrtev, škoda je razpršena na celotno družbo
viktimološke študije
So drugi načini ugotavljanja obsega in razširjenosti kriminalitete
Razlogi za neprijavljanje kaznivih dejanj s strani žrtve
Ankete — ugotavlajnje kriminalitete, ki je nedostopna uradni statistiki
Uporabljati jih začnemo v 60. letih 20. stoletja
Ugotovitve: 2-5x več kaznivih dejanj kot kaže uradna policijska statistika
Razlogi za neprijavljanje kaznivih dejanj:
Nezaupanje policiji (neuspeh, dolgotrajni postopki),
Dodatni stroški, če bi prijavili dejanje (odsotnost z dela),
Neprijetne okoliščine sodnega postopka (podoživljanje kaznivega dejanja)
Temno polje je značilno za področje različnih nasilnih dejanj v družini, najpogostejše žrtve so ženske in otroci. Vzroki da del teh dejanj ostane v temnem polju: žrtve nasilja se sramujejo družinskih članov, ki so zvajali nasilje, nasilje v družini se obravnava kot zasebni odnos , ne pa kot družbeni problem.
SAMONAZNANITVENE ŠTUDIJE
Samoprijave
Ankete, intervjuji (Ali si sam storil kaznivo dejanje…)
Sprva za študije mladoletniškega prestopništva
Ugotovitev: več kaznivih dejanj
UGOTAVLAJNJE (MERJENJE) STRAHU PRED KRIMIANLITETO
O tem se začne govoriti v 60. letih 20. stoletja
Kriminaliteta — občutek varnosti (kakovost življenja)
Metoda spraševanja (hoja ponoči, strah pred umorom…)
Osebe iz urbanega okolja, starejši, ženske občutijo večji strah
Strah presega raven dejanske kriminalitete
Množični mediji — moralna panika, dramatično sporočajo o kaznivih dejanjih
Večji strah pri osebah, ki veliko gledajo TV, črna kronika…
OMEJEVANJE KRIMINALITETE
Stališča so povezana s (teoretskimi, političnimi) pogledi na kriminaliteto,
Konfliktna teorija: razlog za kriminaliteto — sodobni globalizirani kapitalistični sistem (KBO, razslojevanje, brezposelnost, revščina)
Rešitev vidijo v socialni pervenciji (ustvarjanje večje družbene enakosti, izboljšanju socialnih, ekonomskih in kulturnih razmer)
Država ustvarja kriminaliteto s tem ko številna dejanja prepoveduje
Rešitev:
Dekriminalizacija, legalizacija (droge, prostitucija) —> manj organiziranega kriminala
Alternativne oblike obravnave nekaterih kaznivih dejanj s posredovanjem države (brez kazenskega pregona, postopka, probacija)
Težnje po večji represiji (strožje kazni, smrtne kazni)
Z vzroki za kriminaliteto se ni potrebno ukvarjati — ljudje se svobodno odločajo za določena dejanja.
SOCIOLOŠKO-DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI STORILCEV
Pripadnki nižjih družbenih slojev,
Marginalizirane skupine (rasne, etnične manjšine),
Mlajši (27-49 let),
Manj izobraženi,
Moški,
Mestno prebivalstvo (urbano okolje),
Vseeno pa narašča delež žensk (prihajajo na višje poslovne položaje, poslovni kriminal),
Še vedno bistveno manj žensk, kot moškihh, ampak delež žensk raste, saj se spreminja njihov družbeni položaj
Povezanost je lahko zavejujoča,
Kazensko-pravni sistem deluje selektivno:
Policijski nadzor ni usmerjen na vse enako (nekateri so bolj nadzorovani kot drugi)
Različne družbene skupine — različna kazniva dejanja
Višji, višji-srednji sloj: dejanje težje dokaznosti (KBO, korupcija…), navzven nevidna kazniva dejanja, “veze”, “luknje v zakonodaji”,
Nižji sloj: premoženjska kazniva dejanja (ropi, vlomi, vandalizem …) — lahko dokazljivo
Družbena moč in
Ugoden ekonomski položaj (pravna pomoč).