SPOL IN DRUŽBENE NEENAKOSTI Flashcards
Ponovitev spola
Spol je dejavnik pripisanega družbenega statusa.
Spol in socializacija —> spolno diferencirana socializacija.
SEKSIZEM je pojmovanje, da je en spol (moški) več vreden od drugega (ženski); predsodki, diskriminacija.
Biološki spol (sex, biološke razlike med moškimi in ženskami, primarni in sekundarni spolni znaki) in družbeni spol (gender, družbena pričakovanja glede ravnanja osebe z določenim spolom; družbene vloge, osebnostne lastnosti; dojemanje samih sebe (spolna identiteta); mesto v družbeni strukturi glede na spol).
”Ženska se ne rodi, ampak to postane.“ Simone de Beauvoir (ena izmed prvih feministk, napiše delo Drugi spol, Sartrova partnerka). Biološki spol se seveda rodi, ampak imamo potem tudi družbeni spol, imamo neka pričakovanja, značajske lastnosti glede na spol.
funkcionalistični pogled na razlike med spoloma
• Funkcionalizem —> spolne razlike prispevajo k družbeni stabilnosti
o Spolna slojevitost po Parsonsu (1902-79)
Ženska vloga je ekspresivna (skrb za družino, socializacijo otrok, čustvena podpora možu in otrokom).
Moška vloga je instrumentalna (oskrbovanje družine: stres, zaskrbljenost).
Delitev dela izhaja iz bioloških razlik med spoloma.
Dopolnjevanje, solidarnost v družini —> funkcioniranje družbe. Družina je osnovna celica družbe, zato lahko tudi družba dobro funkcionira.
Kritike: feministične teorije (seksizem, diskriminacija). Del feminističnih teorij išče odgovor za spolno diskriminacijo predvsem v patriarhatu.
razlike med spoloma na področju (3)
izobrazbe
zaposljevanje
politika
izobrazba
o 7 % dijakinj, študentk
o Ženske dosegajo višjo stopnjo izobrazbe kot moški (v preteklosti so bile lahko izobražene samo za učiteljice)
o 48 % terciarna izobrazba
o 60 % diplomantk terciarne izobrazbe
o Največ na področju poslovnih in upravnih ved, zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost, humanistične vede, pravo
zaposljevanje
o 40 % žensk je zaposlenih
o Največ zaposlenih med 18 in 64 let
o 3 % nezaposlenosti in 6 % neaktivnih
o Vse več žensk bo delalo do 65+ let
o Tveganje revščine se zvišuje bolj kot pri moških
o Ženske se zaposljujejo zgodaj
o Zaposlene so na teh smereh študija, ki so jih študirale
o Višje kot greš po lestvici za visoke položaje, manjši je delež žensk
o Moški se zaposljuejo v naravoslovnih smereh (račuanlništvo, strojništvo, gradbeništvo, IT)
o Neenako plačilo za enako delo —> plačna vrzel
o Uvajanje spolnih kvot v gospodarstvu (EU sprejemanje direktiv za večjo zastopanost žensk na vodilnih položajih)
politika
o Nižja zastopanost žensk v politiki
o pozno dobijo volilno pravico (feministična gibanja),
o vloga žene, matere, gospodinje – biosocialna reprodukcija (zasebno – javno),
o vzgoja, kultura,
o seksizem, androcentrične kulture? (moški v središču),
o predsodki, stereotipi.
wright
• Na povezanost razredne in spolne diskriminacije je opozoril tudi Wright (ženske so slabše placane, ker so nadpovprečno zastopane v delavskem razredu)
horizontalna segregacija
Horizontalna segregacija (feminizacija poklicev) pomeni koncentracija določenge spola v določenih poklicih/smereh študija (npr. pedagoška, socialna, pravna smer za ženske, naravoslovno-tehniške smeri za moške). Ženske prevladujejo v zdravstvu in izobraževalnih smereh (vedno višje po lestvici gremo, manjši je delež žensk na višjih položajih).
vertikalna segregacija
Vertikalna segregacija pomeni, da višje po lestvici ko gremo v pretežno ženskih poklicih, več je moških na višjih položajih. Ženske prevladujejo v zdravstvu in izobraževalnih smereh (vedno višje po lestvici gremo, manjši je delež žensk na višjih položajih).
stekleni stropi
Stekelni stropi so nevidne prepreke, ki ženskam onemogočajo, da bi prišle do vodstvenih položajev.
višja izobrazba med spoloma
Višja je izobrazba med spoloma, večja je plačna vrzel, zato ker z visoko izobrazbo šele pride do možnosti napredovanja (tam pa raje na višje položaje vzamejo moške).
