NASTANEK IN RAZVOJ SOCIOLOGIJE KOT ZNANOSTI

Question 1

začetek sociologije

Answer 1

Začetek v 19. stoletju, v času industrijske revolucije:
* Procesi (modernizacija, 2 nova družbena razreda, urbanizacija, politični razvoj, pojav urbane revščine, itd.)

Question 2

kaj želijo narediti pri družboslovju

Answer 2

Družboslovje želijo okrepiti tako, da se zgledujejo po naravoslovju (ugotavljanje zakonitosti v družbi, ukrepi, strategije, izboljšanje razmer)  odkrivanje zakonitosti v družbi za družbeno usmerjanje, oblikovali naj bi nepristransko in objektivno znanje o družbi.

Question 3

utemeljitelja sociologije kot vede

Answer 3

• Henri de SAINT-SIMON
• Auguste COMTE (družba je organizem - vsak del ima funkcijo  funkcionalizem, temeljna sociološka smer)
  Sprva poimenujeta sociologijo socialna fizika. Comte jo kasneje preimenuje v sociologijo.
  Zagovarjal stališče, da mora ugotavljanje družbenih zakonitosti služiti izvajanju družbenih reform, katerih cilj je družbena blaginja.
  Poudarjala sta pomen skupnih vrednot, pomembno vlogo sta pripisovala vzgoji in izobraževanju

Question 4

teoretični pristopi v sociologiji in druga imena za teoretične pristope

Answer 4

delovni listek (kam kaj spada)
paradigma ali perspektiva

Question 5

funkcionalizem

Answer 5

comte
Družbena integracija oziroma povezanost, sodelovanje.
Gre za makro-sociološki pristop (predmet obravnave so širši družbeni pojavi, posameznik je razumljen kot objekt strukturalnih značilnosti in družbenozgodovinskih procesov).
Ukvarja se predvsem z analizo družbene zgradbe in raziskovanjem funkcionalne vloge njenih delov
Družbo si predstavljajo kot sistem oz. celoto in kakršno vlogo imajo posebni deli za delovanje celotne družbe.
Vrednote so ključne, da družba dobro funkcionira (skupne vrednote - družbo povezujejo in so predpogoj, da družba normalno funkcionira —> Parsons). Velik pojav dajejo izobrazbi in vzgoji - omogočata oblikovanje skupnih vrednot.

Question 6

sociologija reda v funkcionalizmu

Answer 6

Pozitiven prispevek posameznih družbenih delov v skupni družbi  funkcionalnost družbenih pojavov oziroma SOCIOLOGIJA REDA.
VSAK DRUŽBENI POJAV JE FUNKCIONALEN IN POMEMBEN ZA OHRANJANJE DRUŽBE.

Question 7

kritika funkcionalizma

Answer 7

: npr. neenakost, revščina se obravnavata funkcionalno oziroma nekritično; celo pozitivno obravnavanje.

Question 8

predstavniki funkcionalizma

Answer 8

o Durkheim (umrl 1917) - najpomembnejši predstavnik
o Parsons (umrl 1979, vrednotni konsenz —> pogoj, da družba deluje) - vsaka družba mora vsebovati naslednje podsisteme, vsak ima svojo funkcijo: DRUŽINA (opravlja biološko reprodukcijo in socializacijo), EKONOMSKI SISTEM (materialno oskrbovanje družbe), POLITIČNI SISTEM (postavlja cilje), KULTURNI SISTEM (skrbi za ohranjanje skupnih vrednot)
o K. Merton (umrl 2003) - ločuje manifestne funkcije in prikrite funkcije (npr. izobraževalne ustanove prinašajo znanje – M.F.; hkrati pa tudi omogočajo srečevanje in vzpostavljanje stikov med osebami s podobnim socialnim izvorom – P.F.)

Question 9

emile durkheim

Answer 9

1858-1917
 Francoz židovskega porekla
 Nanj močno vpliva Comte
 Sociološki klasik, govori o družbenih dejstvih (nekaj kar obstaja neodvisno od posameznikove volje)
 KOLEKTIVNA ZAVEST: celota prepričanj in mnenj, ki so skupna povprečnemu članu določene družbe.
o Poudarja pomen družbenih vplivov na posamezika (družba določa vpliv posameznika)
o Družbeni dejavniki (norme, vrednote) - vplivajo na odločitve posameznika

Question 10

dela durkheima in razloži drugo delo

Answer 10

 Pravila sociološke metode
 SAMOMOR (1897)  tudi samomor je družbeno dejstvo, primerja stopnjo samomorilnosti v različnih okoljih, spolih:
1. PROTESTANTI
Rimokatoliki
Židi
2. MESTO
Vas
3. Poročen
SAMSKI
4. MOŠKI
Ženske
UGOTOVITEV (1-3): stopnja samomorilnosti je višja tam, kjer so vezi med ljudmi šibkejše
UGOTOVITEV (4): veliko višji delež moških stori samomor, ker potiskajo čustva vase, počutijo se odgovorne za svojo družino, ne poiščejo strokovne pomoči za reševanje problemov

Question 11

konfliktna teorija

Answer 11

Opozarja na družbene neenakosti, razlike v družbeni moči.
Predstavnik je Karl Marx (1818-1883). Družbe ne vidi kot harmonične celote, zanj je polna konfliktov in nasprotij.
Makrosociološki pristop, vendar nekoliko bolj poudarja dejavno vlogo posameznika.
Njegova smer se imenuje marksizem.
Njegovo delo se začne v obdobju dveh razredov: delavcev (te zagovarja Marx) – kapitalistov (hierhaični odnosi).

Question 12

ekonomska baza v konfliktni teoriji (3)

Answer 12

(podloga za tržišče, ekonomija, je nek temelj, materialni vidik družbe).
 PROIZVAJALNE SILE (vse iz česar se nekaj naredi, delavna sila delavcev, kmetijska površina, gozd, semena)
 PROIZVODNI ODNOSI (odnosi med delavci in kapitalisti, odnosi so hierarhični oziroma izkoriščevalski, kapitalistu gre vse bolje  delavcu pa vse slabše)

Question 13

družbena nadstavba

Answer 13

DRUŽBENA NADSTAVBA (predstavljajo jo institucije: kultura, politika, družina, nematerialni vidik)

Question 14

povezava med družbeno nadstavbo in ekonomsko bazo

Answer 14

Če pride do spremembe v ekonomski bazi, to sproža spremembe tudi v družbeni nadstavbi.

Question 15

konflikt

Answer 15

Konflikt (je nekaj kar lahko prinese neke družbene spremembe, lahko so dobre, spremembe so tudi zaželene  prinesejo nekaj novega)  družbene spremembe.

Question 16

kaj poudarjajo v konfliktni teoriji

Answer 16

Poudarjajo DRUŽBENO MOČ, ki ni enakomerno razporejena (kapitalisti imajo veliko moč, delavci skoraj nobene).

Question 17

vzroki za konflikte (4)

Answer 17

 Razlike v družbeni moči,
 Obstoj redkih dobrin (nafta, plin, litij),
 Različni interesi,
 PRIVATNA LASTNINA PROIZVAJALNIH SREDSTEV (najpomembnejši vzrok, zato se zgodi nacionalizacija lastnine) - ta konflikt omogoča izkoriščanje delovne sile ter kopičenje bogastva na eni strani

Question 18

marx in njegova dela (2)

Answer 18

On želi z revolucijo ustvariti brezrazredno družbo ali egalite (enakost). privatna lastnina je podržavljena.
Marxova dela:
 Komunistični manifest (temelj za kapitalizem oz. socializem, ideološko delo)
 Kapital (politična ekonomija).

Question 19

konfliktna teorija vs. funkcionalizem

Answer 19

KONFLIKTNA TEORIJA
Družbena neenakost, delite v družbi, razlike v moči
Vrednote in interesi so različni (izkoriščanje, podrejanje, prisila s strani kapitalistov)
Kritični do družbenih razmer (neenakost), družba utemeljena na prisili in podrejanju.
Angažiran, aktiven odnos do spreminjanja, revolucija
FUNKCIONALIZEM
Red, stabilnost
Soglasje glede vrednot
Nekritični do neenakosti (vsi pojavi so funkcionalni pri ohranjanju celote), družba utemeljena na soglasju
Nimajo idej za spreminjanje, vse je super, tako kot je

Question 20

simbolični interakcionizem

Answer 20

Mikrosociološki pristop. (v izhodišče pogleda na družbo postavlja posameznika in njegovo interakcijo z drugimi)
Zanimajo nas INTERAKCIJE = ODNOSI med posamezniki.
Družba ni nič drugega kot konstrukcija realnosti, ki si jo ljudje delijo med seboj.
Simbolični interakcionizem je razlaga družbenega delovanja Z VIDIKA POMENA, ki jih določenih situaciji pripisujejo posamezniki.

Question 21

simbol sveče primer

Answer 21

Razložimo na simbolu sveče, ki gori pri nekomu doma  lahko gre za obred, žalovanje, itd. ne moremo pa vedeti zagotovo brez da bi se za to pozanimali pri osebi, pri kateri se to dogaja.
 Simbolna interakcija (vsak situacijo drugače doživlja)

Question 22

predstavniki (3)

Answer 22

 Max Weber (1864-1920)
 G. H. Mead (1863-1931)
 Erving Goffman (1922-1928)

Mikrointerakcijski procesi v vsakdanjem življenju.

Question 23

max weber

Answer 23

V središče raziskovanja postavlja posameznika. Idealni tipi so miselni konstrukti, ki sicer v realnosti ne obstajajo, služijo pa za posploševanje (da lahko v grobem nek pojav razumemo). Pri realnih tipih upoštevamo konkretne okoliščine. Za posploševanje Weber uporablja idealne-realne tipe.
Delo: Protestantska etika in duh kapitalizma (kako protestantizem vpliva na kapitalizem  protestantizem  to razmišljanje, asketska logika (kalvinizem), je zaslužno za začetni vzgon kapitalizma; in še danes so države v katerih je prevladujoč protestantizem med najbolj razvitimi na svetu).
Protestantska etika vpliva na kapitalizem (ravno obratno kot pravi Marx).

Question 24

strukturacija predstavnik

Answer 24

anthony giddens

Question 25

strukturacija definicija plus primer

Answer 25

Anthony Giddens želi v sodelovanju vse strukturalne poglede (v ospredju je družba, družbe vpliva na posameznika) in teorije družbenega delovanje (posameznik vpliva na družbo). Želi dokazati, da družba vpliva na posameznika in posameznik na družbo.
To želi dokazati na primeru jezika (vsak jezik ima neka pravila; imamo pa tudi narečja, sleng; jezik je živ in se stalno spreminja).