NASTANEK IN RAZVOJ SOCIOLOGIJE KOT ZNANOSTI Flashcards
začetek sociologije
Začetek v 19. stoletju, v času industrijske revolucije:
* Procesi (modernizacija, 2 nova družbena razreda, urbanizacija, politični razvoj, pojav urbane revščine, itd.)
kaj želijo narediti pri družboslovju
Družboslovje želijo okrepiti tako, da se zgledujejo po naravoslovju (ugotavljanje zakonitosti v družbi, ukrepi, strategije, izboljšanje razmer) odkrivanje zakonitosti v družbi za družbeno usmerjanje, oblikovali naj bi nepristransko in objektivno znanje o družbi.
utemeljitelja sociologije kot vede
- Henri de SAINT-SIMON
- Auguste COMTE (družba je organizem - vsak del ima funkcijo funkcionalizem, temeljna sociološka smer)
Sprva poimenujeta sociologijo socialna fizika. Comte jo kasneje preimenuje v sociologijo.
Zagovarjal stališče, da mora ugotavljanje družbenih zakonitosti služiti izvajanju družbenih reform, katerih cilj je družbena blaginja.
Poudarjala sta pomen skupnih vrednot, pomembno vlogo sta pripisovala vzgoji in izobraževanju
teoretični pristopi v sociologiji in druga imena za teoretične pristope
delovni listek (kam kaj spada)
paradigma ali perspektiva
funkcionalizem
comte
Družbena integracija oziroma povezanost, sodelovanje.
Gre za makro-sociološki pristop (predmet obravnave so širši družbeni pojavi, posameznik je razumljen kot objekt strukturalnih značilnosti in družbenozgodovinskih procesov).
Ukvarja se predvsem z analizo družbene zgradbe in raziskovanjem funkcionalne vloge njenih delov
Družbo si predstavljajo kot sistem oz. celoto in kakršno vlogo imajo posebni deli za delovanje celotne družbe.
Vrednote so ključne, da družba dobro funkcionira (skupne vrednote - družbo povezujejo in so predpogoj, da družba normalno funkcionira —> Parsons). Velik pojav dajejo izobrazbi in vzgoji - omogočata oblikovanje skupnih vrednot.
sociologija reda v funkcionalizmu
Pozitiven prispevek posameznih družbenih delov v skupni družbi funkcionalnost družbenih pojavov oziroma SOCIOLOGIJA REDA.
VSAK DRUŽBENI POJAV JE FUNKCIONALEN IN POMEMBEN ZA OHRANJANJE DRUŽBE.
kritika funkcionalizma
: npr. neenakost, revščina se obravnavata funkcionalno oziroma nekritično; celo pozitivno obravnavanje.
predstavniki funkcionalizma
o Durkheim (umrl 1917) - najpomembnejši predstavnik
o Parsons (umrl 1979, vrednotni konsenz —> pogoj, da družba deluje) - vsaka družba mora vsebovati naslednje podsisteme, vsak ima svojo funkcijo: DRUŽINA (opravlja biološko reprodukcijo in socializacijo), EKONOMSKI SISTEM (materialno oskrbovanje družbe), POLITIČNI SISTEM (postavlja cilje), KULTURNI SISTEM (skrbi za ohranjanje skupnih vrednot)
o K. Merton (umrl 2003) - ločuje manifestne funkcije in prikrite funkcije (npr. izobraževalne ustanove prinašajo znanje – M.F.; hkrati pa tudi omogočajo srečevanje in vzpostavljanje stikov med osebami s podobnim socialnim izvorom – P.F.)
emile durkheim
1858-1917
Francoz židovskega porekla
Nanj močno vpliva Comte
Sociološki klasik, govori o družbenih dejstvih (nekaj kar obstaja neodvisno od posameznikove volje)
KOLEKTIVNA ZAVEST: celota prepričanj in mnenj, ki so skupna povprečnemu članu določene družbe.
o Poudarja pomen družbenih vplivov na posamezika (družba določa vpliv posameznika)
o Družbeni dejavniki (norme, vrednote) - vplivajo na odločitve posameznika
dela durkheima in razloži drugo delo
Pravila sociološke metode
SAMOMOR (1897) tudi samomor je družbeno dejstvo, primerja stopnjo samomorilnosti v različnih okoljih, spolih:
1. PROTESTANTI
Rimokatoliki
Židi
2. MESTO
Vas
3. Poročen
SAMSKI
4. MOŠKI
Ženske
UGOTOVITEV (1-3): stopnja samomorilnosti je višja tam, kjer so vezi med ljudmi šibkejše
UGOTOVITEV (4): veliko višji delež moških stori samomor, ker potiskajo čustva vase, počutijo se odgovorne za svojo družino, ne poiščejo strokovne pomoči za reševanje problemov
konfliktna teorija
Opozarja na družbene neenakosti, razlike v družbeni moči.
Predstavnik je Karl Marx (1818-1883). Družbe ne vidi kot harmonične celote, zanj je polna konfliktov in nasprotij.
Makrosociološki pristop, vendar nekoliko bolj poudarja dejavno vlogo posameznika.
Njegova smer se imenuje marksizem.
Njegovo delo se začne v obdobju dveh razredov: delavcev (te zagovarja Marx) – kapitalistov (hierhaični odnosi).
ekonomska baza v konfliktni teoriji (3)
(podloga za tržišče, ekonomija, je nek temelj, materialni vidik družbe).
PROIZVAJALNE SILE (vse iz česar se nekaj naredi, delavna sila delavcev, kmetijska površina, gozd, semena)
PROIZVODNI ODNOSI (odnosi med delavci in kapitalisti, odnosi so hierarhični oziroma izkoriščevalski, kapitalistu gre vse bolje delavcu pa vse slabše)
družbena nadstavba
DRUŽBENA NADSTAVBA (predstavljajo jo institucije: kultura, politika, družina, nematerialni vidik)
povezava med družbeno nadstavbo in ekonomsko bazo
Če pride do spremembe v ekonomski bazi, to sproža spremembe tudi v družbeni nadstavbi.
konflikt
Konflikt (je nekaj kar lahko prinese neke družbene spremembe, lahko so dobre, spremembe so tudi zaželene prinesejo nekaj novega) družbene spremembe.
kaj poudarjajo v konfliktni teoriji
Poudarjajo DRUŽBENO MOČ, ki ni enakomerno razporejena (kapitalisti imajo veliko moč, delavci skoraj nobene).
vzroki za konflikte (4)
Razlike v družbeni moči,
Obstoj redkih dobrin (nafta, plin, litij),
Različni interesi,
PRIVATNA LASTNINA PROIZVAJALNIH SREDSTEV (najpomembnejši vzrok, zato se zgodi nacionalizacija lastnine) - ta konflikt omogoča izkoriščanje delovne sile ter kopičenje bogastva na eni strani
marx in njegova dela (2)
On želi z revolucijo ustvariti brezrazredno družbo ali egalite (enakost). privatna lastnina je podržavljena.
Marxova dela:
Komunistični manifest (temelj za kapitalizem oz. socializem, ideološko delo)
Kapital (politična ekonomija).
konfliktna teorija vs. funkcionalizem
KONFLIKTNA TEORIJA
Družbena neenakost, delite v družbi, razlike v moči
Vrednote in interesi so različni (izkoriščanje, podrejanje, prisila s strani kapitalistov)
Kritični do družbenih razmer (neenakost), družba utemeljena na prisili in podrejanju.
Angažiran, aktiven odnos do spreminjanja, revolucija
FUNKCIONALIZEM
Red, stabilnost
Soglasje glede vrednot
Nekritični do neenakosti (vsi pojavi so funkcionalni pri ohranjanju celote), družba utemeljena na soglasju
Nimajo idej za spreminjanje, vse je super, tako kot je
simbolični interakcionizem
Mikrosociološki pristop. (v izhodišče pogleda na družbo postavlja posameznika in njegovo interakcijo z drugimi)
Zanimajo nas INTERAKCIJE = ODNOSI med posamezniki.
Družba ni nič drugega kot konstrukcija realnosti, ki si jo ljudje delijo med seboj.
Simbolični interakcionizem je razlaga družbenega delovanja Z VIDIKA POMENA, ki jih določenih situaciji pripisujejo posamezniki.
simbol sveče primer
Razložimo na simbolu sveče, ki gori pri nekomu doma lahko gre za obred, žalovanje, itd. ne moremo pa vedeti zagotovo brez da bi se za to pozanimali pri osebi, pri kateri se to dogaja.
Simbolna interakcija (vsak situacijo drugače doživlja)
predstavniki (3)
Max Weber (1864-1920)
G. H. Mead (1863-1931)
Erving Goffman (1922-1928)
Mikrointerakcijski procesi v vsakdanjem življenju.
max weber
V središče raziskovanja postavlja posameznika. Idealni tipi so miselni konstrukti, ki sicer v realnosti ne obstajajo, služijo pa za posploševanje (da lahko v grobem nek pojav razumemo). Pri realnih tipih upoštevamo konkretne okoliščine. Za posploševanje Weber uporablja idealne-realne tipe.
Delo: Protestantska etika in duh kapitalizma (kako protestantizem vpliva na kapitalizem protestantizem to razmišljanje, asketska logika (kalvinizem), je zaslužno za začetni vzgon kapitalizma; in še danes so države v katerih je prevladujoč protestantizem med najbolj razvitimi na svetu).
Protestantska etika vpliva na kapitalizem (ravno obratno kot pravi Marx).
strukturacija predstavnik
anthony giddens
strukturacija definicija plus primer
Anthony Giddens želi v sodelovanju vse strukturalne poglede (v ospredju je družba, družbe vpliva na posameznika) in teorije družbenega delovanje (posameznik vpliva na družbo). Želi dokazati, da družba vpliva na posameznika in posameznik na družbo.
To želi dokazati na primeru jezika (vsak jezik ima neka pravila; imamo pa tudi narečja, sleng; jezik je živ in se stalno spreminja).
