Umske sposobnosti Flashcards
Psihometrični pristop:
pojmuje inteligentnost kot osebnostno potezo
→ lahko jo merimo s testi in statistično s kvantitativnimi metodami, ugotavljamo njeno strukturo in njene glavne sestavine
→ vrednost teh spoznanj je predvsem v napredovanju uspeha v šolanju in različnih poklicih
Piagetov klinični (individualen) pristop
inteligentnost zanj ni merljiva poteza osebnosti ampak struktura ki se postopno razvija in ki človeku omogoča prilagajanje zunanjemu svetu. Mišljenje se razvija po stopnjah ki so med seboj kvalitativno različne
- opredeljuje bistvo inteligentnosti v prilagajanju okolju
→ človek v svojem duševnem razvoju teži k ravnotežju; ob izkušnjah v stiku s pojavi zunanjega sveta se to ravnotežje ruši in spet vzpostavlja, ob tem pa prehaja z nižjih na višje, kvalitativno nove in drugačne stopnje mentalnega funkcioniranja
Informacijsko procesni pristop
vidi bistvo inteligentnosti v procesih sprejemanja, predelave, skladiščenja informacij in reševanja problemov.
→ te procese lahko do neke mere računalniško simuliramo in s tem bolje razumemo delovanje človekove inteligentnosti
- ni se dovolj osredotočati na produkt (rezultat) ampak se je treba poglobiti v procese mišljenja in reševanja problemov
Sociokulturni pristop
pri razvoju in opredeljevanju inteligentnosti poudarja bistveni pomen okolja in okoliščin, tako v ožjem kot širšem smislu, socialnih razmer ter kulture v najširšem smislu
- pri testiranju sposobnosti dosegajo pripadniki manjšin, priseljencev in drugih kultur ter nižjih socialnoekonomskih slojev običajno nižje rezultate ali imajo druge težave pri testiranju
- testi vsebujejo naloge bistvene za sestavljalce ki so pripadniki določenega kulturnega okolja
Novejši pogledi na inteligentnost (Sternberg, Gardner):
skušajo priti do celostnejšega pogleda na pojem, sestavine in vlogo inteligentnosti
→ skušajo razširiti preozka pojmovanja inteligentnosti, najti stične točke med inteligentnostjo in procesom učenja, poudarjajo pomen strukture predznanja, čustvenih in sociokulturnih dejavnikov za razumevanje inteligentnosti
pojem mentalne starosti:
koliko je otrok star glede na zmožnost reševanja nalog; mentalno starost primerja s kronološko starostjo in če je mentalna močno zaostala predlaga prešolanje v posebno šolo
pojem IQ (inteligenčni kvocient)
je količnik med mentalno in kronološko starostjo pomnožen s 100
→ je simbol in merilo inteligentnosti
→ skupaj s podatki o posebnih sposobnosih se uporablja zlasti za statistično napovedovanje šolskega uspeha, ima tudi bolj sporno selekcijsko funkcijo
možne zlorabe IQ
→ če ga jemljemo za veljavno merilo objektivno danih, nespremenljivih in genetsko določenih sposobnosti posameznika → Evgenika
→ narobe je če se označuje kot nalepka, ki označuje človeka v celoti in če ga pojmujemo kot nekaj podedovanega in nespremenljivega
2 teoriji o enovitosti oz. sestavljenosti inteligence:
- unifaktorska teorija (Spearman): osnova inteligentnosti je predvsem splošni G faktor, ki kot mentalna energija sodeluje pri reševanju vsakršnih problemskih nalog. Specialni S faktorji so povsem obrobnega pomena, saj so pomembni le pri reševanju specifičnih nalog.
- multifaktorska teorija (Thurstone): inteligentnost sestoji iz vrste med seboj neodvisnih sestavin ali faktorjev, ki so pri različnih posameznikih različno razviti in ki pri raznih umskih operacijah različno sodelujejo. Glavni faktorji so: verbalni faktor, faktor besednosti, faktor sklepanja, faktor memoriranja, numerični faktor, prostorski faktor, perceptivni faktor
Guilford: klasifikacija faktorjev po treh kriterijih
→ miselni procesi: spomin, produktivno mišljenje, konvergentno in divergentno mišljenje
→ miselne vsebine: nazorne, simbolične…
→ miselni produkti: enote, razred, odnosi…
- Cattellov hiearhični model
→ predvidi dva G faktorja: Gf – fluidno ali tekočo inteligentnost, Gc – kristalizirano inteligentnost
→ fluidna: splošna, z aktivnostjo celotne možganske skorje fiziološko določa sposobnost ki ni vezana na konkretno vsebinsko področje; kaže se predvsem pri reagiranju v novih nepredvidljivih situacijah (slikovne in prostorske naloge)
→ kristalizirana: odvisna od izkušenj in učenja; kaže se v reševanju besednih, številskih, mehanskih in podobnih problemov
nekaj pri nas razširjenih testov inteligenčnosti
Weschlerjeva inteligenčna lestvica za otroke ter različica za odrasle (inteligenčni test v dveh delih: besedni in nebesedni ali praktični), Ravenove progresivne matrice za otroke in odrasle (skupinski nebesedni test, meri predvsem splošni G faktor), DAT baterija skupinskih testov različnih specialnih sposobnosti (besedne, številske, prostorske, abstraktno sklepanje), baterija testov primarnih mentalnih sposobnosti
kritike: tradicionalnega testiranja umskih sposobnosti
usmerjene predvsem na dejstvo da rezultati služijo razvrščanju ali selekciji
interaktivno ali dinamično testiranje
→ dialog med testatorjem in učencem
→ opazovanje reševanja, povratne informacije
→ opazujemo kako učenec prenaša naučeno pravilo v nove naloge, ugotavljamo potencial, krepke in šibke točke
4 glavne stopnje v razvoju mišljenja
- senzomotorična stopnja (0 do 2 leti): obdobje sprejemanja in predelave zaznavnih vtisov in usklajevanja fizičnih aktivnosti, otrok postopno ugotovi da so predmeti stali četudi izginejo iz vidnega polja. Otrok še ni sposoben predstavljanja, probleme rešuje na osnovi praktičnega poskušanja, mišljenje je pretežno neverbalno ker se govor še razvija
- stopnja predoperativnega mišljenja (2 do 7 let): predlogično mišljenje, razvijejo se predstave, ni sposoben miselnega obrata zunaj akcije (konzervacija tekočine), ireverzibilnost mišljenja (v zavesti ne more obdržati spremembe dveh dimenzij hkrati), egocentrično mišljenje (presoja iz lastnega stališča)
- stopnja konkretnih operacij (7 do 12 let): konkretno logično mišljenje, omogoča miselno operacijo reverzibilnosti, v mislih lahko obdrži dve ali več značilnosti hkrati, raste sposobnost konservacije mase/prostornine/števila ter klasifikacije in razporejanja predmetov po določeni značilnosti (eni, dveh), dana je osnova za razumevanje matematičnih pojmov in naravoslovnih pojmov ter zakonitosti, pojmi so še konkretni, mišljenje je vezano na konkretne predmete in pojave na podlagi predstave na osnovi prejšnjih izkušenj
- stopnja formalnih operacij ali obdobje abstraktnologičnega mišljenja (12 let dalje): mišljenje ni vezano le na predmete in konkretne izkušnje, mladostnik razmišlja o odnosih med simboli, razvije se možnost hipotetičnega mišljenja in sklepanja na osnovi formalne logike, boljše razumevanje abstraktnih pojmov in zakonitosti, sposobnost metakognicije, pojme pridobiva tudi deduktivno
Kaj spodbuja razvoj od stopnje do stopnje?
→ spoznavni konflikt, proces ekvilibracije (ponovno ravnotežje), asimilacije (vključi v obstoječi okvir), akomodacije (spremeni svojo strukturo in okvir spoznavanja)
Sternberg – Triarhična teorija inteligentnosti (teorija trojne inteligentnosti)
→ zajame višje mentalne procese in opozori na pomen sovplicanja notrnajega in zunanjega sveta
→ poudarja enakovrednost analitičnega, ustvarjalnega in praktičnega mišljenja
- Gardner - model raznoterih človekovih sposobnosti.
→ inteligentnost opredeli kot zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanja izdelkov, ki so cenjeni v enem ali več kulturnih okoljih, pri tem je pomembno reševanje resničnih življenjskih problemov in zmožnost zastavljanja novih problemov
→ sposobnost mora za vključenost v inteligence ustrezati čim več kriterijem: sposobnost je moč osamiti oz. Zaradi možganske poškodbe izgine, obstajajo posamezniki z izrazito neenakomernim profilom sposobnosti, ima razpoznaven potek od začetkov do visoke stopnje mojstrstva, v različnih kulturah obstajajo izjemni posamezniki z izrazito razvito določeno sposobnostjo
→ jezikovna: razumevanje in uporaba govora in jezika
→ glasbena: področje ritma, melodija, povezana s prostorsko in z logično, ne pa z jezikovno
→ logično matematična: ravnanje s številskimi in drugimi abstraktnimi simboli
→ prostorska: znajdenje v prostoru, pomembna za arhitekta, šahista…
→ telesno gibalna: občutek za lastno telo in njegovo spretno uporabo
→ medosebna: zmožnost opazovanja in razlikovanja čustev, namer, značajev drugih, omogoča vživljanje in sodelovanje
→ notranje osebna: dostop do lastnega notranjega miselnega in čustvenega sveta
→pozneje doda še naturalistično (zmožnost razumevanja naravnih pojavov) in eksistencialno (zmožnost refleksije, filozofiranja)
→ danes močno prevladuje razvijanje logično matematične in delno jezikovne inteligence, potrebujemo pa ljudi z uravnoteženo kombinacijo različnih sposobnosti
dejavniki v razvoju umskih sposobnosti
- v preteklosti so se osredotočali predvsem na določanje deleža dednosti in okolja v razvoju sposobnosti
- dedne dispozicije določajo gornjo mejo v razvoju, ki bi jo posameznik potencialno lahko dosegel
→ koliko se temu približa je odvisno od kombinacije različnih dejavnikov okolja
→ dednost in okolje ne delujeta kot dva neodvisna dejavnika ampak v interakciji – sovplivanju
- katere sestavine sposobnosti so bolj in katere manj pod vplivom okolja?
→ kristilizirana je bolj, fluidna manj
- konkretne sestavine intelektualno spodbudnega okolja s treh vidikov
- sociološki vidik: socialno ekonomski položaj družine, poklic in izobrazba staršev, vaško ali mestno okolje
- ekološki vidik: bogastvo predmetov in spodbud v neposrednem okolju (igrače, knjige, možnost svobodnega gibanja)
- psihološki vidik: kakovos in intenzivnost čustvenih in komunikacijskih stikov med otrokom in materjo ter drugimi ljudmi v okolici → najprej toplina in varnost, kasneje demokratičen odnos v družini, vzgoja k samostojnosti, kakovost jezikovnih zgledov, možnost za bogato jezikovno izražanje, različne priložnosti za učenje, spodbude k visoki storilnosti
- psihološki in ekološki imajo tesnejšo povezanost z razvojem sposobnosti kot sociološki
- 3 pogledi ki opredeljujejo sposobnosti pri odraslih in starejših ljudeh
- sposobnost se s starostjo bistveno ne spreminjajo
- sposobnosti s starostjo upadajo; ene hitreje ene počasneje
- starejši ljudje upad enih sposobnosti nadomestijo z razvijanjem drugih
- Katere delne sposobnosti upadajo hitreje in katere počasneje
→ hitreje upada: hitrost, naloge ki terjajo hitre odgovore in drugačne ali nasprotne reakcije od teh ki so jih vajeni, slabši so pri preizkušnjah ki so izvedene v umetnih ne življenjskih situacijah, pri uporabi slikovnih pripomočkov za zapomnitev
→ boljši so pri: reševanju življenjskih in poklicnih problemov, imajo več izkušenj, gledajo širše in upoštevajo okoliščine
hitrost upadanja je odvisna od
stopnje izobrazbe, zahtevnosti poklica, ravni doseženih sposobnosti, intelektualne aktivnosti in vaje
teorija kompenzacije:
starejši pomanjkljivost na enem področju nadomestijo s prednostmi na drugem
→ hitrost nadomestijo z izkušenostjo, manjšo možnost zapomnitve z večjo količino znanja
→ če imaš večjo količino znanja kasneje najdeš ustrezen podatek
- psihometrično perspektivo (proučuje in meri dinamiko upadanja različnih sestavin sposobnosti) danes dopolnjujejo z razvojnopsihološko kognitivno perspektivo
→ gre za vprašanje ali lahko v odraslosti govorimo o nadaljnjem kvalitativnem razvoju sposobnosti
Kolb: faze v posameznikovem spoznavnem razvoju
- pridobivanje znanja (študij ali poklicno šolanje)
- specializacija (prvo obdobje poklicnega delovanja)
- integracija (strokovne izkušnje se povežejo s širšimi, etičnimi vidki)
