motivacija in učenje Flashcards
Učna motivacija
je skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji
kognitivistična opredelitev
motivacija je stanje spoznavnega in čustvenega vzburjenja, ki vodi do zavestne odločitve za ravnanje – učenje in sproži obdobje vztrajnega intelektualnega in fizičnega napora, da bi dosegli zastavljene cilje
pomanjkanje učne motivacije
učenci se nalog lotevajo neradi, obotavljaje, pod prisilo, sanjarijo, klepetajo, se miselno izklopijo, se uprejo, izmikajo, prepisujejo
- behavioristična teorija podkrepitve:
→ pozitivne ali negativne podkrepitve
→ Skinner: učinkovita pozitivna podkrepitev ki čimprej sledi dejanju
- psihoanalitično pojmovanje motivacije
→ Freud: motivacija v veliki meri izhaja iz naših nezavednih potreb in nagonskih silnic
→ Ego ima le omejen vpliv na motivacijo, glavni vir je libido
- kognitivna perspektiva
→ pomen zavestnega izbiranja in odločanja ob tehtanju možnih posledic aktivnosti
→ pomembni postanejo cilji, pričakovanja, razlage, predvidevanja
→ metamotivacija: učenčeva motivacijska prepričanja, spoznanja o sebi in svojem motivacijskem sistemu
→ samoučinkovitost: česa je učenec zmožen
→ vzorec pripisovanja: kaj je po njegovem vzrok njegovega uspeha ali neuspeha
→ storilnostna motivacija: vpliv ciljev in pričakovanj, kako zaznavamo vzroke doseženih uspehov, imamo občutek da lahko vplivamo na rezultate
- konstruktivistični pogled
→ vsak človek je motiviran nekoliko drugače, vsak si različno razlaga vplive npr svojih neuspehov
- socialni konstruktivizem
→ vpliv skupine, kulture, okoliščin in pomembnih drugih na motiviranost
- humanistično usmerjeni psihologi
→ človekovo dejavnost sprožajo in uravnavajo notranje, njemu lastne silnice, pomembna je zlasti težnja po razvoju lastnih zmožnosti
→ Maslowa hierarhija potreb: homeostatične (fiziološke, varnost, pripadnost, samospoštovanje), progresivne (spoznavanje, estetika, samouresničevanje)
→ Rogers: pomen svobode, avtonomije ki vodi do za posameznika pomembnega učenja
→ uveljavljati se more otrokova naravna težnja po ustvarjanju in samoaktualizaciji, ne pa učenje s prisilo
- kontrolna teorija ali teorija izbire
→ izšla iz klinično terapevtski izkušenj
→ utemeljitelj je Glasser
→ moramo se naučiti prevzeti kontrolo nad svojim življenjem in to naučiti tudi učence
→ s tem razrešimo problem zunanje prisile
→ otroke je treba naučiti zavestno izbirati dejavnosti, ki jim omogočajo zadovoljevanje osnovnih potreb: potreba po preživetju, po pripadnosti, moči in vplivu, svobodi, zabavi
- teorija samodoločenosti
→ pomen zadovoljevanja temeljnih otrokovih potreb, od katerih so najpomembnejše: potreba po kompetentnosti, povezanosti in avtonomiji
- zunanja motivacija
→ ni trajna
→ učenje le sredstvo za doseganje pozitivnih in izogibanje negativnih posledic
→ cilj ni v dejavnosti ampak zunanje določeni posledici
→ povezana s pritiski, napetostjo, nizkim samospoštovanjem, zaskrbljenostjo
- notranja motivacija
→ cilj delovanja je v dejavnosti sami
→ vir podkrepitve je v nas: želimo razviti sposobnosti, doseči kar nas zanima, obvladati spretnost…
→ proces je pogosto pomembnejši od rezultata, vir zadovoljstva
→ zadovoljstvo, trajnost, kakovostnejša dejavnost, boljši rezultati
→ spontanost, ustvarjalnost, užitek, širjenje interesov
notranjo in zunanjo motivacijo kot dva pola v kuntinuumu
→ notranja motivacija: izzivi, radovednost in interes, samostojno obvladovanje, neodvisno odločanje, notranji kriterij uspešnosti
→ zunanja motivacija: čim lažje delo, dobre ocene, odvisnost od učitelja, sledenje učiteljevi presoji, zunanji kriteriji uspešnosti
razlikujemo torej
→ razloge: zakaj se lotevamo dejavnosti
→ odločitev: da bomo v dejavnost vložili čas in napor
→ vztrajanje: da dejavnost speljemo do konca
- učimo se lahko predvsem:
→ zaradi zunanje prisile, strahu pred kaznijo
→ zunanje zahteve ponotranjimo, sprejmemo za svoje, se zavemo nujnosti učenja
→ pričakujemo določene koristi v prihodnje
→ verjamemo da je znanje nekaj vrednega
→ nas to kar se učimo živo zanima
viri notranje motivacije:
radovednost, želja po spoznavanju, interes za področje, težnja po uresničevanju potencialov, ustvarjanju, obvladovanju področja, znanja, spretnosti
notranjo motivacijo spodbujajo
občutek samostojnosti, kontrole, prepričanje v svoje sposobnosti in možnost izbire
motiv radovednosti:
ežnja po spoznavanju novega, neznanega
→ radovednost se vzbudi ob presenečenjih, srečanju s problemsko situacijo
- interes
→ notranja motivacija v najčistejši obliki
→ situacijski interesi: situacija ki vzbudi interes pri otrocih ki ga prej niso imeli
→ povezovanje z že obstoječimi interesi
→ pomembna je učiteljeva lastna angažiranost
→ možnosti vzbujanja interesa: spoznavno neskladni podatki, osebna vpletenost učencev, uganke in kvizi, izbiranje med temami, izražanje mnenja
- različno vrednotenje nalog in zahtev:
→ naloga je pomembna za samodokazovanje
→ ob nalogi uživa
→ ob nalogi ne uživa a je cena ki jo mora plačati da doseže nekaj kar mu veliko pomeni
→ predvideva ali pričakuje kasnejše koristi
→ naloga sodi v njegov vrednostni sistem in ga podpira
- zanos kot stanje visoke motivacije
→ flow = stanje zanosa, ko človeka zanimiva dejavnost potegne vase do te mere da izgubi občutek za čas, utrujenost, ustvarja brez težav
→ ostale značilnosti zanosa: telo in duševnost sta v celoti vpletena v dejavnost, koncentracija je globoka, oseba ve kaj želi narediti in kako dobro napreduje, ne skrbi je neuspeh, začasno izgubi občutek za čas in okolico
razlikujemo med cilji usmerjenimi v dosežke ali storilnost in cilji usmerjenimi v obvladanja
→ cilji obvladanja vodijo do kakovostnejšega in vztrajnejšega učenja
- dejavniki izkazovanja aspiracije
→ odvisno od prejšnjih uspehov ali neuspehov v določeni dejavnosti
→ trajnejše osebnostne značilnosti
→ sistema vrednot