Učenci s posebnimi potrebami, individualne razlike in učenje Flashcards
Učenci z motnjami v duševnem razvoju
- pogosto kombinirane motnje, različni izvori
- poleg stopnje intelektualnega razvoja tudi stopnja zmožnosti prilagajanja življenjskim zahtevam na različnih področjih
- najti poskušamo močna področja in se nanje opirati
- proces učenja je upočasnjen, ne seže na področje abstraktnih odnosov
- potrebujejo več vaje, nazornejšo razlago, več neposrednih čutnih in gibalnih izkušenj, več časa za učenje
- potrebujejo občutek sprejetosti, varnosti, doživetje uspešnosti da gradijo samospoštovanje
- prevelik storilnostni pritisk ni primeren
- čim več zgledov dobre besedne komunikacije, spodbude da izražajo ideje in čustva
- otroci z lažjo motnjo
→ osnovna pismenost in izobrazba - otroci z zmerno motnjo
→ se naučijo skrbeti zase in opravljati lažja dela pod nadzorom
→ z veliko vaje se naučijo preprostejših ponavljajočih se dejavnosti
→ ne morejo pridobiti osnovne pismenosti - otroci s težjo motnjo
→ težave z učenjem govora in pridobivanjem osnovnih higienskih, gibalnih in socialnih spretnosti
→ potrebujejo redno skrb in nego
→ niso zmožni samostojnega življenja
učenci z motnjami zaznavanja, gibanja, govora
- slabovidni in slepi otroci
→ problemi zaradi pomankanja vidnih predstav
→ težave pri posploševanju
→ razvoj abstraktnih pojmov je upočasnjen - gluhi in naglušni
→ delno jih ovira omejeno in upočasnjeno razumevanje in uporaba jezika
→ uporabljajo SZJ
→ oteženo vključevanje v skupino vrstnika
→ počasnejša razlaga ob ponazorilih - gibalno ovirani otroci
→ različni glede na intelektualne sposobnosti - govorne motnje
→ pravočasna in strokovna pomoč logopeda
→ sproščeno vzdušje brez posmehovanja - učenci z motnjami avtističnega spektra
→ težave v navezovanju socialnih stikov in razbiranju komunikacije
→ ponavljajoči, rutinski vzorci vedenja
→ čimbolj predvidljivo okolje, strukturirane učne priložnosti za spodbujanje samostojnosti, posebna pomoč pri razvijanju socialnih spretnosti
učenci s specifičnimi učnimi težavami
- motnje pisanja
→ grda krčevita pisava, izpuščanje in zamenjava ter obračanje črk
→ težave pri branju – zamenjava črk, požiranje zlogov
→ spremljajoče motnje: nemirnost, kratkotrajno koncentracijo, nihanje razpoloženja in storilnosti, razdražljivost, slaba organiziranost
→ vaje s strokovnjakom, ob pomoči učitelja, starša - specifične učne težave pri matematiki
→ lažje in težje
→ diskalkulija - dispraksija
ČVT
- motnje nastajajo in se krepijo v sovplivanju psihofizoloških značilnosti, družinske vzgoje in odnosov in učiteljevih ter šolskih značilnosti
- zunanji znaki
→ motenost razpoloženja
→ motenost odnosa do soljudi in stvari
→ motenost odnosa do sebe - resnejše motnje so tiste ki vztrajajo dalj časa in so tako izrazite da onemogočajo posamezniku vzpostaviti ali vzdrževati normalne socialne odnose z učiteljem in vrstniki in ki prizadenejo učenčevo učno zmožnost
- agresivni, glasni, nemirni učenci
→ veliko negativne pozornosti
→ potrebujejo jasna pravila vedenja in stalnejši nadzor
→ obdobja ko so mirnejši izkoristimo za izkazovanje njihovih prednosti - motnja pozornosti in hiperaktivnosti ADHD
→ kratkotrajna odkrenljiva pozornost, ne znajo mirovati in se osredotočiti, težko navezujejo stike z vrstniki
→ rabijo jasno strukturo dejavnosti, skrbno vodenje, vedenjsko zasnovano terapijo - agresivno vedenje
→ potrebujejo jasna pravila o mejah in sankcijah
→ kazen naj bo usmerjena v vedenje in izrečena na 4 oči
→ pristopi v preprečevanje nasilja in nediscipline na celotni šoli
→ igra vlog ki je strokovno vodena
Nadarjeni
- specifične sposobnosti
- pogoji
→ razvite ustrezne osebnostno motivacijske in socialne značilnosti, deležni ustreznih spodbud - naletimo tudi na predsodke
→ kompenzacija
→ negativne osebnostne oznake - dejansko se uveljavlja načelo korelacije
- uveljavljanje kasneje v življenju je odvisno od socialnoekonomskega okolja
- kako prepoznati nadarjenost
→ hiter razvoj govora, bogato in nenavadno besedišče
→ dober spomin za pesmi in dogodke
→ malo spanja za svojo starost
→ hitro se učijo in ne potrebujejo ponovnih navodil
→ želijo biti čimprej samostojni
→ se lahko dolgo osredotočajo na dejavnost
→ so vedoželjni
→ se sami naučijo brati pred vstopom v šolo
→ imajo smisel za humor
→ so posebno dovzetni za lepe stvari
→ radi se družijo in razpravljajo s starejšimi otroki in odraslimi - oblike dela
→ poglabljanje znanja, zadolžitve, pospešeno napredovanje
→ krožki, klubi, znanost mladini, izbirni predmeti - posebna pozornost kulturno prikrajšanim
Renezullijev model razvoja talenta
→ predvideva kombinacijo sposobnosti, motivacije, ustvarjalnosti in spodbud iz okolja
argumenti ZA razvrščanje
→ učitelj lažje poučuje homogeno skupino, tako da prilagodi naloge, gradiva, tempo
→ slabši učenci se ne čutijo zapostavljene, niso predmet primerjanja ali zasmeha
→ boljši se potrudijo ker so med seboj enakimi
→ učenci realnejše spoznajo svoje sposobnosti kar jim pomaga pri odločanju za nadaljnje šolanje in poklic
- argumenti PROTI razvrščanju
→ vseeno ostanejo velike individualne razlike v drugih sestavinah
→ boljši učenci nimajo možnosti pomagati slabšim in se ob tem učiti in socialno razvijati
→ slabši učenci nimajo zgleda in spodbude pri dobrih
→ motivacija slabih pade, če so slabo razvrščeni
→ učitelji manj pričakujejo, to se ponotranji in vpliva na samospoštovanje in nadaljnjo prizadevnost
→ priložnost za učenje se neenakomerno razvrsti, slabši ne dobijo izzivalnih nalog
→ v slabših skupinah so v večji meri socialno prikrajšani učenci