Učenje stališč in vrednot Flashcards
Osnovni pojmi
• Stališča
-> so trajnejše miselne. Čustvene in vrednostne naravnanosti do različnih predmetov, oseb, dogodkov in pojavov
-> vsako stališče ima svojo spoznavno, čustveno in vedenjsko sestavino
-> primer: spoznavna = vemo kako pomemben je čist zrak za zdravje, čustvena = jezni smo ker dimniki v okolico bruhajo strupene pline, vedenjska = priskrbimo katalizator za avto
• Predsodki
-> globoko zakoreninjena, čustveno obarvana in običajno negativna stališča
-> ne spremenijo jih informacije in razumski argumenti, zastraševanje
• Stališča so dokaj odporna proti spreminjanju
-> običajno se oblikujejo dolgo let v stiku z informacijami, zgledi in izkušnjami
-> dejavniki so družina in mediji
• Morala
-> je skupek prepričanj o tem kaj je oz ni prav z družbenega stališča
-> morala je bolj praktična in konkretnejša kot etika, znanost o morali ki razlaga nastanek in razvoj moralnih norm
• Vrednote
-> so pojavi ali cilji, ki jih imamo za dobre, zaželene in moralno pravilne
-> poznamo splošne ali univerzalne, vezane na obdobje, skupine ljudi ali posameznika
-> imajo dinamično, motivacijsko razsežnost saj pomenijo cilje h katerim težimo
• Značaj ali karakter
-> je celovitejši od stališč in vrednot
-> je celoten sklop osebnostnih lastnosti, ki odločajo kako se bo človek odločal in ravnal v situacijah, ki zadevajo dobrobit drugih in so povezane z vrednotami okolja
-> razvitost se pokaže predvsem v konfliktnih situacijah
Psihološke teorije moralnega razvoja
• Freud
-> poskušal je ločiti psihološko in filozofsko gledanje na nastanek vrednot, zanimalo ga je kako obstoječe objektivne vrednote vplivajo na nastanek subjektivnih
-> po psihoanalitičnem gledanju se moralnost oblikuje v medigri treh instanc človeške osebnosti (ego, superego, id)
-> v tem modelu imajo odnosi s pomembnimi najbližjimi, ki jih otrok ponotranji, najpomembnejšo vlogo v moralnem razvoju
• Humanistično – Maslow in Fromm
-> izhajajo iz duševno zdravih in ne nevrotikov
-> maslow: najpomembnejša je težjna po samouresničitvi, ki se uveljavi ko so nižje potrebe zadovoljene
-> Fromm: človek po naravi ni ne dober ne slab, močan vpliv okoliščin
-> tržni značaj: značaj ki ima prevladujočo težnjo povečati svojo tržno vrednost tako da vse prilagodi učinkovitejšemu vključevanj v okoliščine
-> produktivni značaj: solidarnost s soljudmi in okoljem, razvoj človeških svojstev in sposobnosti, ne le kopičenje materialnega imetja in moči
• Novejša psihologija
-> nastanek moralnega ravnanja (behavorizem, teorija podkrepitve – Skinner in teorija socialnega učenja z opazovanjem – Bandura)
-> nastanek moralnega presojanja (kognitivizem, piaget, Kohlberg, Giligan)
Teorija podkrepitve in moralno ravnanje
• Skinner = glavni predstavnik
-> predpostavka da ima otrok v sebi določene biološke potrebe, zadovoljenje teh deluje kot pozitivna podkrepitev
• Moralno učenje na osnovi operativnega pogojevanja (nagrade in kazni) je dresura
-> običajno jo odklanjamo
-> pri vzgoji naj zavzemajo manjši delež
Socialno učenje ali učenje z opazovanjem ali po modelu
- Učenje na osnovi opazovanja in posnemanja se pojavi že zgodaj in je osnova a pridobivanje različnih oblik asocialnega in prosocialnega vedenja in stališč
- Bandura
Razvoj moralnega presojanja po Piagetu in Kohlbergu
• Piaget
-> kako ljudje pridobivamo ideje, spoznanja o tem kaj je prav in kaj ne, kako ustvarjamo pravila moralnega vedenja
• Po Piagetu je moralni razvoj pri otroku tesno povezan s spoznavnim
-> šele logična operacija reverzibilnosti omogoča da se vživimo v stališče drugega in smo do njega pravični
-> ni nujno da se z višjo spoznavno stopnjo viša tudi moralna a je spoznavna vseeno pogoj za moralno
• Faze po Piagetu
1. senzomotorična inteligentnost – amoralna stopnja (nemoralna, otrok ne more oceniti nekega dejanja z moralnega stališča)
2. preodperativno mišljenje – egocentrična moralnost (otrok ravna v skladu s svojimi trenutnimi željami in potrebami brez vživljanja v drugega)
3. konkretno-simbolično mišljenje – sociocentrična moralnost (morala je odvisna od tega kaj mislijo drugi v skupini) in heteronomna moralnost (prav je to kar pravi Drugi – starš, učitelj)
4. formalno-logično mišljenje – avtonomna moralnost (zmožnost samostojnega moralnega presojanja, pravila niso več odvisna od avtoritet)
• Z vidika pojmovanja pravil je otrok v predšolski dobi in prvih letih šolanja v obdobju moralnega realizma
-> pravila so nespremenljiva -> prav je kar zahteva avtoriteta
• Okoli 12. leta se pojavi moralni relativizem -> pravila niso več tako toga
-> olajševalne okoliščine, dogovori, prožna presoja
• Kohlberg: širša teorija razvoja moralne presoje
-> moralne dileme na katere je zahteval argumentiran odgovor
-> postavi sistem treh glavnih ravni moralne presoje, vsaka se deli še na dve stopnji
• Stopnje razvoja moralnega presojanja po Kohlbergu
-> Predkonvecionalna raven (osnova odločanja je zadovoljevanje lastnih potreb ter pričakovanje nagrad ali kazni, na pravila se odziva zaradi posledic)
1. stopnja: usmerjenost v uboganje zaradi kaznovanja
2. stopnja: instrumentalno-relativistična usmerjenost (pravilno ravnanje je instrument za dosego cilja, predvsem zadovoljitve lastnih potreb -> odnosi so vzajemna korist)
-> Konvencionalna raven (upoštevanje pričakovanj drugih, splošna pravila v skupini)
3. stopnja: usmerjenost v skladne medosebne odnose (dobro je tisto kar drugi odobravajo, zlasti tisti s katerimi se otrok identificira, vedenje se presoja po namenu)
4. stopnja: usmerjenost v red in zakonitost (poudarek na vzdrževanju reda zaradi reda in spoštovanja avtoritet)
-> Postkonvencionalna ali avtonomna raven (posameznik opredeli lastne moralne vrednote in načela neodvisno od zunanje avtoritete)
5. stopnja: usmerjenost v družbeno pogodbo in zakonitost (pravilno vedenje upošteva pravice posameznika in je rezultat kritične presoje in družbenega soglasja, zaveda se da so vrednote relativne, zakon ni večen in nespremenljiv)
6. stopnja: usmerjenost v splošna etična načela (kaj je prav in kaj ne je stvar osebne vesti in etičnih načel, ki jih je oseba sama izbrala (npr kategorični imperativ) in ne konkretna (zapovedi))
Kritika in razrešitev Kohlbergovega pristopa ter značilnosti etične osebe
• Gilligan je kritizirala Kohlberga da je postavil moški model razvoja moralnega sklpeanja
-> v raziskave je vključeval predvsem moške
-> ona je rekla da ženske moralno delujejo drugače kot moški
-> pravi da gre nekje le za drugačne perspektive in ne drugčne ravni
• Starratt razširi ta model na tri sklope lastnosti etično razvite osebe
-> avtonomija (ravnanje iz osebne izbire in presoje, občutka odgovornosti, ne sprejme vsega kar ponuja okolje)
-> povezanost (z drugimi, soljudmi, kulturo, narodom, naravo -> empatija, odgovornost, skupno dobro)
-> samopreseganje (zmožnost preseči običajne dosežke in omejitve, težnja k odličnosti na nekem področju)
Taksonomija vzgojnih ciljev
• Bloom
-> osnovna os je stopnja interiorizacije ali ponotranjenosti stališč ali vrednot
• Glavne stopnje konativne taksonomije
1. sprejemanje (zaveda se obstoja določenih pojavov in je na njih pozoren)
-> zavedanje dražljaja, voljnost sprejemanja, kontrolirana ali usmerjena pozornost
2. reagiranje ali ravnanje (opazuje in ustrezno reagira)
-> pasivno reagiranje, voljno reagiranje, ravnanje z zadovoljstvom
3. usvajanje vrednot (stalno, idosledno ravnanje v situacijah)
-> sprejemanje vrednote, dajanje prednost vrednoti, zavzemanje za vrednoto
4. organiziranost vrednot (vrednote so organizirane v sistem kar pride do izraza ko so si v nasprotju)
-> konceptualizacija ali spoznavna opredelitev vrednote, organiziranost vrednostnega sistema
5. razvoj celovitega značaja
-> splošna karakterna usmerjenost, oblikovanje pogleda na svet – karakterizacija
• Trenja in notranje napetosti med vrednotami (varovanje okolja in ekonomija)
• Starratt:
-> 3 razsežnosti vrednostnega presojanja: etika pravice, etika skrbi in ljubezni, etika kritike
Modeli spodbujanja moralnega učenja
• Razjasnjevanje vrednot
-> učitelj učence spodbuja da v razgovoru razčistijo kakšne so njihove vrednote in stališča povezana z zdravjem, prijateljstvom, uspehom… pri čemer se sam ne postavi na nobeno stran
-> kritika pristopa: daje enako veljavo vsem vrednotam in je vrednostno nevtralen, preveč se osredotoča na proces in premalo na rezultat
• Razpravljanje o moralnih dilemah
-> za osnovo služi Kohlbergov model
-> Skupino soočimo z moralno dilemo, lahko jim posredujemo argumente, ki so za eno stopnjo višji od povprečnega moralnega presojanja v izbrani skupini
-> ob soočanju različnih argumentov pride do spoznavnega konflikta
-> namen je bil izboljšati moralno sklepanje in presojanje ne pa učiti kaj je prav in kaj ne
• Razgovor o nasprotnih stališčih
-> pristop soroden prejšnjemu
-> učence soočimo z različnim trditvami ki jih najprej opredelijo vsak zase, nato pa v skupini soglasno izberejo bolj ali manj sprejemljive in pomembne za rešitev
-> npr: ohranitev delovnih mest je pomembnejša kot čisto okolje
-> razvija se kritično mišljenje
• Kaj je kritično mišljenje
-> ni le tehnika ampak tudi smer in vsebina
-> je sposobnost globljega razumevanja zvez in protislovij problemov
-> vsebuje prepoznavanje okoliščin, stališč, stereotipov ki vplivajo na presojo
-> vrednoti, kritizira, gradi, išče boljše poti reševanja problema
-> gleda na problem z različnih vidikov, vživlja se v druge
-> pomaga spreminjati stališča in ravnanje pri sebi in drugih
-> je angažirano, pripravljeno na osebno vključevanje reševanja problema
-> se zaveda da je lastna perspektiva omejena
-> zaupa da je stvari moč izboljšati
-> holistično povezuje čustva in razum, razlikuje pomembno od nepomembnega, spodbuja k akciji
• Izkustveno zasnovan pristop
-> temelji na izkušnji ki najprej ni vezana na razlago
-> osredotoča se le na vzbujanje pozitivnih občutkov
-> analiza, razlaga, definicija sledi kasneje
• Akcijski pristop ali uvajanje v vrednostno pomembne akcije
-> Prostovoljno delo predstavlja tipični primer take akcije
-> dragocen vir izkušenj
-> igre vlog, simulacija
-> mladinske delavnice
Odnos med čustvi in razumom v moralnem razvoju
• Odnos med čustveno in razumsko sestavino
-> oboje je potrebno celostno – nebesedno , intuitivno, čutno, čustveno
-> pomemben je preplet, interakcija
• Piramida gradnje značaja
zavestno oblikovanje etičnih načel
izkušnje v konfliktnih situacijah
racionalna presoja
želja po priznavanju
temelj je čustvena varnost
• Konfliktne vrednostna sporočila moramo osmisliti in uporabiti kot moralno učenje
• Analiza in razreševanje konfliktov je lahko dobrodošla izkustvena priložnost
• Znanje je pogosto ločeno od vrednostih sporočil
