Nevrofiziološke osnove učenja Flashcards
Lokalizacija funkcij nasproti celovitemu delovanju
• 2 pogleda: psihične funkcije v možganih
-> so strogo lokalizirane
-> so široko razporejene ali distrubirane
• Strokovnjaki se oddaljujejo od pogleda da gre za strogo lokalizacijo v specializiranih centrih
-> gre za kljub delnim lokalizacijam za izredno celovito, fino, uglašeno delovanje nevronskih podsistemov
Možganski polobli in učenje
• Hemisferi ne delujeta simetrično -> vsaka je do neke mere specializirana
• Leva hemisfera
-> logika, razum, matematika
-> jezik, branje, pisanje
-> linearno zaporedna obdelava
-> analiza
• Desna hemisfera
-> prepoznavanje, obrazi, vzorci
-> ritem
-> vizualne predstave, globina
-> kreativnost
-> vzporedna obdelava
-> sinteza
• Učenje deluje optimalno ko sta hemisferi povezani
• Šolski sistem daje prednost funkcijam leve hemisfere, ki jih tudi načrtno razvija, zanemarja pa funkcije desne
• Pri mlajših otrocih je delovanje obeh hemisfer bolj povezano
• Nekaj časa prevladuje desna, nato pa začne verjetno pod vplivom analitično usmerjenega pouka delovati leva
• Pri ženskah delujeta hemisferi ves čas nekoliko bolj povezano kot pri moških
Nevrotransmiterji in učenje
• Celica ima dendrite po katerih potujejo dražljaji
-> celice so povezane preko sinaps, prevajanje impulzov v sinapsah pa omogočajo nevrotransmiterji
-> nekateri hormoni (v stanju vznemirjenosti, strahu, šoka) blokirajo nevrotransmiterje in ovirajo prehod med celicami -> blokirajo delovanje višjih miselnih funkcij ravno ko jih potrebujemo
• Retrogradna amnezija
-> pozabljanje vseh dogodkov nekaj minut pred šokom
-> kaže da se spominski vtisi prvih 20 minut še ne vtisnejo snovno v obliki biokemijskih sprememb v možganskih beljakovinah, ampak obstajajo v obliki električnih možganskih krožnih tokov
• Večfazni model spomina
-> trenutni, kratkotrajni, dolgotrajni
Možganski valovi in učenje
• Preučevanje zmožnosti učenja v različnih stanjih zavesti ob različnih stopnjah možganske aktivnosti
• Možganska aktivnost se meri z EEG v Herzih
-> beta stanje: normalna budnost 13-22Hz
-> alfa stanje: sproščena budnost 7,5-12,5Hz
-> theta stanje: spanje s sanjami 4-7Hz
-> delta stanje: globoko spanje (brez sanj) 2-3,5Hz
• Posamezniki poskušajo priti v alfa stanje ker naj bi bilo učenje lažje
-> sproščanje ob glasbi, z meditacijo, vizualizacijo, očala z bliski v ritmu 10Hz, izključitev zunanjih dražljajev
Zorenje in učenje v razvoju posameznika
• Zorenje je dedno zasnovan fiziološki proces rasti oziroma razvoja organizma, ki ima osnovo v genih in ki poteka pri vsakem človeku v točno določenem zaporedju
-> tempo ni enak pri vseh, zaporedje pa je stalno
• Živčni sistem se v ontogenetskem razvoju izoblikuje v predrojstveni fazi in v prvih dveh letih življenja
• Zasledimo lahko dve obdobji brstenja
-> prva med 8. in 13. tednom nosečnosti
-> druga od 10 tednov pred rojstvom do konca 2. leta starosti
• Predrojstveno učenje
-> dojenček bolj pozorno posluša glasbene motive, ki jih je med nosečnostjo poslušala mati
• Proces miealinizacije živčevja
-> opremljanje živcev z mielinsko ovojnico ki šele omogoča prevajanje impulzov
-> od sredine telesa navzven in od glave navzdol (cefalokavdalno in proksimodistalno)
• Določena stopnja zrelosti je nujen pogoj za učenje
• Z učenjem ne smemo prehitevati niti zamujati -> t.i. kritično obdobje
• Zrelost za učenje lahko do neke mere spodbujamo oz. razvijamo z nudenjem primernih izkušenj
Kritična obdobja za učenje
• V kritičnem oz. oblikovalnem obdobju je otrok najbolj dojemljiv za določene učne izkušnje
-> je obdobje ko so živčne strukture še plastične in je učenje najučinkovitejše
• Ugotavljamo ga posredno glede na otrokov interes za določeno obliko učenja
• Kritična obdobja
-> govor: 1. do 3. leto
-> razvoj osnovne motorike: 1. do 4. leto
-> socialni razvoj: 3. do 7. leto
-> razvoj storilnostne motivacije: 4. do 8. leto
• Na vprašanje kdaj je najprimernejši čas za učenje raznih šolskih predmetov ne moremo jasno odgovoriti
• Odnos med zorenjem in učenjem
-> doktrina odlaganja: trdi da je razvoj pretežno stvar genetskih silnic, na katere ne moremo vplivati, preprosto počakamo da otrok dozori za neko vrsto učenja
-> doktrina zgodnjega učenja: otrok se je ob primernih spodbudah in metodah zmožen že zelo zgodaj naučiti marsičesa uspešno, z učenjem ne smemo zamujati
• Otrok se večinoma nauči skozi igro
• Igra in učenje
-> igra je najpomembnejši način otrokovega učenja
-> čutni vtisi, socialne izkušnje
Piaget o zorenju in učenju
učenje je podrejeno zakonitostim razvoja
- > spoznavni razvoj poteka kot proces aktivnega prilagajanja okolju, v katerem prihaja ob otrokovi aktivnosti do stalnega rušenja in ponovnega vzpostavljanja ravnotežja (uravnoteženje – ekvilibracija)
- > ob novih izkušnjah ki niso skladne s prejšnjimi se v procesu razreševanja kognitivnih konfliktov prepleta proces asimilacije (vklapljanje novih informacij v obstoječe kognitivne strukture) in proces akomodacije (prilagajanje in spreminjanje lastnih kognitivnih struktur)
- > če poskušamo razvoj pospešiti in razvijati (npr konzervacija tekočin) bomo uspešni le, če je otrok v svojem kognitivnem razvoju že sam blizu tej stopnji, sicer tega vedenja ne bo znal prenesti (npr na konzervacijo mase)
Burner faze razmišljanja
-> enaktivna, ikonična in simbolična faza
Gagne o učenju in zorenju
- > učenje je kumulativen proces (novo se gradi na prejšnjem)
- > razlike med otroki v pripravljenosti za učenje lahko pripišemo razlikam v številu v vrsti intelektualnih spretnosti ki jih je otrok že pridobil in jih lahko koristno uporabi pri učenju novega
- > z diagnostiko ugotovimo kje otrok je in nato nadomestimo manjkajoče spretnosti
