Lanska vprašanja Flashcards

1
Q

Kakšen pristop - stil učenja je značilen za reproduktivno učno usmerjenost, usmerjenost v osebni smisel?

A

osebni smisel: Učence spodbuja predvsem osebni interes za podrobnejše spoznavanje določenega strokovnega področja. So razmeroma neodvisni od zahtev učiteljev oziroma od učnega načrta. Pri njih prevladuje globinski in holistični pristop, učenje z razumevanjem, povezovanje snovi z osebnimi izkušnjami ter prožno prilagajanje posebnostim predmeta ali učitelja. Učni rezultati so primerno dobri, imajo razumljeno in povezano znanje, lahko pa se zgodi, da tudi površno, če prehitro posplošujejo
reproduktivno:

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

V čem je razlika med primarnimi in sekundarnimi učnimi strategijami?

A

→ primarne: neposredno vplivajo na predelavo informacij, boljšo zapomnitev, razumevanje med učenjem (povzetki, miselni vzorci)
→ sekundarne ali podporne: proces predelave informacij, vplivajo na pozornost in motivacijo (načrtovanje časa, ureditev mize, glasba v prostoru, udobnost sedežev, razpoloženje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako bi skušali spodbuditi učence k pisanju domačih nalog na osnovi Glasserjeve teorije izbire?

A

Učence bi posedla v krog. Skupaj bi nato ugotavljali zakaj je dobro delati domače naloge, kaj jim to omogoča, pri čemu jim bodo domače naloge pomagale. Tako bi učenci spoznali, da jim domače naloge prinesejo več dobrega kot slabega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Na osnovi vsaj dveh vidikov pojasni razliko med poloma notranje in zunanje motivacije.

A

Konstruktivistični pogled je poudaril, da je vsak človek motiviran nekoliko drugače, saj si vsak različno razlaga vplive (npr. vzroke svojih neuspehov.) Socialni konstruktivizem pa opozarja na vpliv skupine, kulture, okoliščin in »pomembnih drugih« na motiviranost posameznika.
Humanistično usmerjeni psihologi pa menijo, da človekovo dejavnost sprožajo in uravnavajo notranje silnice, pomembna je zlasti težnja po razvoju lastnih zmožnosti po samouresničevanju. To težnjo lahko okolje podpira ali pa zatre.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Od česa je odvisno ali bo učenec vzel situacijo kot izziv ali kot grožnjo?

A

Od rezultata tehtanja primarne in sekundarne ocene (njuno ravnotežje).
→ primarna ocena: koliko je cilj za nas pomemben in privlačen
→ sekundarna ocena: ali imamo zadostne vire

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je to, če učitelj ocenjuje otroka glede na to koliko mu je simpatičen?

A

Halo efekt.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kdaj lahko učitelj uporablja Jaz sporočila?

A

Kadar prevzame odgovornost, za tisto, kar sporoča. Poudari, da gre za njegove lastne misli, mnenja, stališča, občutke. Omenja konkretna dejstva, povezana z dejanjem sogovornika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

3 sestavine vsakega čustva + primeri?

A

Vrednostna (prijetno-neprijetno); jakostna (šibka-močna); aktivacijska (aktivira organizem – ne aktivira).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

O katerih štirih učnih stilih govorimo na osnovi Kolbove teorije izkustvenega učenja? Obkroži enega od stilov in opiši učne situacije, ki najbolj ustrezajo učencem s tem učnim ciljem.

A

Akomodativni, divergentni, asimilativni, konvergentni.

AKOMODATIVNI: izvaja načrte, se prilagaja okoliščinam in je usmerjen v akcijo. Probleme rešuje intuitivno in je zmožen tvegati. Zanemarja teorije in je nepotrpežljiv.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Navedi konkretne primere za 3 vrste bralnih strategij glede na fazo v procesu branja:

A

Predbralne: iskanje virov, iskanje podatkov v knjigah. (Za referat o divjih živalih, sem iskala literaturo na internetu ter v knjižnici, nato sem v knjigah poiskala določene podatke, npr. katere divje živali obstajajo, kje živijo itd.)
Bralne: samo branje z razumevanjem, ugotavljanje bistva.
Po branju: poročanje o prebranem. (Pisanje referata, zaključevanje.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Oblika dela z nadarjenimi:

A

Poglobljeno znanje preko posebnih nalog in zadolžitev, ki jih izvajajo samostojno ali ob mentorju; do pospešenega napredovanja (preskakovanje razredov). Na voljo so razni krožki, klubi, gibanje znanost mladini, v zadnjem času tudi izbirni predmeti in posebni (športni, matematični..) oddelki ter štipendiranje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

2 načina kako učitelj lahko ravna z anksioznimi učenci, da bo zmanjšal njihovo stisko:

A

Primerna priprava (v obliki poskusnega preverjanja, primerov, kako se naloga reši); navodilo na začetku pisanja kontrolne naloge ali testa naj bo pomirjujoče in usmerjeno v samo nalogo, ne pa v vrednotenje; sproščeno vzdušje; napovedano spraševanje v klopi; več časa; individualne obravnave.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zakaj ne drži trditev, da lahko z umetnim povečevanjem strahu dosežemo učinkovitejše učenje?

A

Čeprav učenec učitelju navidezno sledi in celo izpolni njegove zahteve, je to zgolj zato, da se izogne neprijetni posledici. Do snovi, učnega predmeta ali učitelja ne spremeni odnosa. Nekateri hormoni, ki se pospešeno izločajo v stanju vznemirjenosti, blokirajo nevrotransmitorje in s tem ovirajo prehod impulzov med celicami. Zmeren strah poveča vedenjsko učinkovitost, premočan pa ga lahko ohromi. Večja količina strahu lahko negativno vpliva na višje psihične funkcije, zmožnost širšega povezovanja znanja in reševanja problemov. Blokira se delovanje višjih mentalnih funkcij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Do kakšnih sprememb v gradivu prihaja pri serijski reprodukciji gradiva? Kako si te spremembe lahko razlagamo? (spomnite se eksperimentov Bartletta):

A

Bartlett pravi, da ljudje težimo k smislu, popravljamo tisto, kar se nam zdi nelogično. Tu igrajo pomembno vlogo notranji procesi, osmišljevanje situacije in že obstoječe mentalne sheme. Pomembna so torej človekova pričakovanja in stališča ter obstoječe predznanje. Obnove zgodb, gradiva so vse krajše po določenem času in vse bolj različne od originala, vsebujejo nove elemente, stališča, vrednote ljudi. In sicer ljudje popravljajo to, kar se jim zdi nesmiselno, nelogično, kar jim je kulturno bližje. Na primer: kanu postane čoln.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Navedite dva konkretna ukrepa, s katerima skuša učitelj povečati transferno vrednost znanja pri učencih:

A

Učence naj navaja na glasno mišljenje, na logično razmišljanje med reševanjem, spodbuja naj samozavest in pozitivna stališča do samih sebe in uporabe znanja na raznih področjih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

V skladu s kognitivnim modelom dejavnikov učne uspešnosti niso pomembne le (ugodne/neugodne) okoliščine same po sebi, ampak ….?

A

Učenčevo dojemanje učnih okoliščin in njegovo ravnanje v skladu s tem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Navedite eno od osmih inteligentnosti po Gardnerju in konkreten primer njene ustrezne uporabe pri obravnavi določene učne snovi.

A

→ jezikovna: razumevanje in uporaba govora in jezika
→ glasbena: področje ritma, melodija, povezana s prostorsko in z logično, ne pa z jezikovno
→ logično matematična: ravnanje s številskimi in drugimi abstraktnimi simboli
→ prostorska: znajdenje v prostoru, pomembna za arhitekta, šahista…
→ telesno gibalna: občutek za lastno telo in njegovo spretno uporabo
→ medosebna: zmožnost opazovanja in razlikovanja čustev, namer, značajev drugih, omogoča vživljanje in sodelovanje
→ notranje osebna: dostop do lastnega notranjega miselnega in čustvenega sveta
→pozneje doda še naturalistično (zmožnost razumevanja naravnih pojavov) in eksistencialno (zmožnost refleksije, filozofiranja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Od katerih dejavnikov je odvisna hitrost upadanja umskih sposobnosti s starostjo? Navedite vsaj dve:

A

Od poklica, delovnega mesta, pridobljene stopnje izobrazbe in stalne miselne dejavnosti, bolezen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Navedite enega od spoznavnih stilov in predloge, kako ga naj učitelj upošteva pri pouku?

A

Spoznavni stil: refleksivni stil

Upošteva učitelj tako, da: da učencu, več časa za odgovor, saj se dlje časa odločajo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Srednješolci naj bi obvladovali branje kot učno strategijo; navedite po dve pomembni bralni strategiji na spoznavni in materialni ravni:

A

Spoznavna: kritično branje, učenje na pamet, memoriziranje.
Materialna: podčrtavanje, delanje izpiskov, povzetkov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Navedite in razložite po eno prednost in pomanjkljivost neposrednega razvijanja učnih strategij:

A

Prednost: lažje ga je izvajati kakor posrednega, zlasti če mu namenimo potrebni čas in če je izvajalec dobro usposobljen, koristen je za slabše učence, ki ne znajo izluščiti ustreznih strategij iz pouka.
Pomanjkljivost: pojavi se konflikt pri učencih med ustaljenimi in novimi strategijami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kateri so glavni viri notranje učne motivacije? Kako prepoznamo notranje motiviranega učenca?

A

Radovednost, interes, vrednote, cilji, prihodnost.
Prepoznamo ga tako, da tekmuje sam s seboj, si samostojno postavlja cilje, je radoveden, ima željo po spoznavanju ali interes za določeno področje, na primer za zgodovino, tehniko, jezike. Tak učenec ima težnjo po uresničevanju svojih potencialov, ustvarjanju in obvladovanju nekega področja znanja ali spretnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Razložite, zakaj ne drži trditev »učitelj motivira učence«?

A

Učitelj ne more povzročiti učenčeve motivacije, s svojim ravnanjem lahko vpliva in povečuje verjetnost, da se bo učenec odzval pozitivno, da bo rešil nalogo, izpolnil obveznost, se nekaj naučil, da bo motiviran, vendar, dejansko vedenje v učni situaciji uravnava učenec sam.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Razložite, zakaj ne drži trditev »učitelj motivira učence«?

A

Učitelj ne more povzročiti učenčeve motivacije, s svojim ravnanjem lahko vpliva in povečuje verjetnost, da se bo učenec odzval pozitivno, da bo rešil nalogo, izpolnil obveznost, se nekaj naučil, da bo motiviran, vendar, dejansko vedenje v učni situaciji uravnava učenec sam.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kateri dve vrsti anksioznosti se pojavljata v šolski situaciji?

A

Socialna in storilnostna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Navedite dva ukrepa, s katerima bi anksioznemu učencu pomagali, da pri preverjanju pokaže svoje znanje?

A

Sprašujemo ga raje v klopi, napovedano, ustvarimo sproščeno vzdušje, damo mu na voljo več časa za odgovor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Razložite pojem samopodoba?

A

Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi. Samopodoba je ena izmed temeljnih področij osebnosti, ki se postopno oblikuje že od otroštva dalje in se spreminja ter razvija celo življenje. Je pomemben del osebnosti v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. Samopodoba je torej posameznikova zaznava samega sebe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

V medosebni komunikaciji smo običajno pozorni na vsebino, morali pa bi biti pozorni vsaj še na … ? (spomnite se na 4 ušesa).

A

Kdo si, kakšen si? Kaj mi sporočaš? Kakšen je najin odnos? Kaj želiš od mene? Kakšen vpliv imaš name?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Navedite eno od pomembnih komunikacijskih spretnosti, ki jih mora obvladati učitelj in utemeljite njen pomen?

A

Učitelj kot poslušalec in svetovalec – izražati mora pozornost, zanimanje za to, kar mu ima učenec za povedati. Učitelj naj bi aktivno poslušal, pomembna pa je tudi povratna informacija oziroma odziv, ki ga da učencu.

30
Q

Poleg splošnih poznamo tudi specifične učne težave? Kako jih prepoznamo?

A

Med njimi je razkorak med dosežki in sposobnostmi. Splošne učne težave so zaradi nižjih sposobnosti, specifične pa so na posameznih področjih omejene učne težave. Učenec s specifičnimi učnimi težavami ima lahko težave na področju pomnjenja, pozornosti, mišljenja, komunikacije, koordinacije, branja, pisanja, računanja, socialni kompetentnosti, čustvenem dozorevanju.

31
Q

V čem se sodelovalno učenje bistveno razlikuje od običajnega skupinskega dela? (navedite vsaj dve ključni razliki).

A

Pri skupinskem delu učenci neenakovredno delujejo, eni lahko počivajo, drugi pa naredijo vse, zato učinek ni vedno najboljši. Pri sodelovalnem učenju ima osrednje mesto interakcija v skupini, pri tem delu se ohrani odgovornost vsakega posameznika, da bi dosegli skupen cilj.

32
Q

Kateri mersko karakteristiko ocenjevanja lahko predvsem izboljšamo:

A

S podaljšanjem preizkusa (uvedemo več vprašanj): zanesljivost

  • S tem, da damo odgovore v ocenjevanje še enemu ocenjevalcu: objektivnost
  • Tako, da primerno upoštevamo vsebinsko področje in cilje: veljavnost
33
Q

Izberite enega od možnih pristopov k poučevanju pojmov in oblikujte načrt poučevanja določenega pojma. Izbiro pristopa in postopke utemeljite ter bodite čim bolj konkretni (lahko gre za poučevanje otrok ali odraslih).

A

Konkretne pojme običajno poučujemo s primeri (induktivno) abstraktne pa z definicijami (deduktivno). Izbrala sem poučevanje pojmov s primeri: – to poučevanje lahko poteka po fazah, ki pa niso povsem nujne. V prvi fazi se učitelj odloči za cilj, v smislu kaj želi, da učenci s tem pojmom znajo (ali pojem le prepoznajo ali pa ga znajo uporabiti v novih okoliščinah in situacijah). Pri drugi fazi se učitelj odloči katere značilnosti bo zanemaril in katere posebej poudaril, še posebej takrat kadar ima pojem veliko število značilnosti. Nato v tretji fazi učitelj določi predpogoje in sicer katere pojme naj bi učenci že poznali, da bi razumeli novega. V četrti fazi učitelj preveri in ugotavlja stopnjo predznanja o danem pojmu. Na primer ugotovi ali učenci razumejo glavno mesto kot največje mesto v neki državi, ali imajo za glavno mesto tisto mesto, kjer je največ prebivalcev. Učenci imajo lahko nepopolno ali napačno predznanje. V peti fazi učitelj pove besedni izraz za pojem, če je učencem še neznan in ga še ne poznajo. Učenci lahko poznajo izraz v drugem pomenu, zato jih mora učitelj naučiti tudi besede same. V šesti fazi učitelj pove nekaj uvodnih pozitivnih primerov za nov pojem. Primeri naj bi bili tipični, prototipi – in naj bodo taki, ki povezujejo največ lastnosti. Ne smejo povzročati zmede. Pozneje pa učitelj doda še nekaj netipičnih, raznolikih primerov za generalizacijo. S tem se izogne preozki uporabi pojma. Poda še nekaj negativnih primerov, in sicer takih, ki ne spadajo v obravnavani pojem, čeprav so po nekaterih značilnostih podobni. To pomaga pri diferenciaciji (razlikovanju) med sorodnimi pojmi in preprečuje mešanje. Negativni primeri ne pomenijo nekaj slabega, ampak nekaj, kar v dani pojem ne sodi. Pri primerih je potrebna primerna stopnja nazornosti, na primer, pojme kot so reke, doline, jezera, živali, rastline lahko učitelj prikaže v naravi, gre za celovito doživljanje s čim več čutili. Tiste pojme, ki jih ne moremo prikazati v naravi (prebavila, krvni obtok) pa lahko ponazorimo na modelih, skicah, slikah. Lahko računalniško simuliramo, vizualiziramo pojave in pojme. V sedmem koraku učitelj utrjuje in preverja in sicer učitelj učencem predloži pozitivne in negativne primere, skupaj pomešane. Učenci jih morajo samostojno razlikovati, uvrstiti, če to storijo, so pojem usvojili. Dobro je tudi, če sami podajo kakšen primer. V osmi fazi učitelj z učenci skupaj oblikuje definicijo, sicer pa ni nujna, ni nujen del učenja pojmov. V zadnjem devetem koraku pa se naučeni pojem uvrsti v mrežo sorodnih pojmov. Mreža se naj bi postopno oblikovala v smislu nadrejenih, podrejenih in prirejenih pojmov.
Poučevanje pojmov prek definicij: - poteka deduktivno, preko definicij in sicer takrat ko so učenci sposobni osnovnega formalno-logičnega mišljenja (od 12 leta dalje). Stopnja razumevanja pojmov je močno odvisna od razvojne stopnje mišljenja. V prvi fazi učencem posredujemo definicijo, v drugem koraku učitelj ugotovi, ali učenci obvladajo vse pojme, ki definicijo sestavljajo, da ne razlagamo neznano z neznanim. Tako ugotovimo potrebno predznanje. Učencem nato v tretjem koraku povemo nekaj ustreznih tipičnih pozitivnih in negativnih primerov, ki ponazorijo širino tega pojma (generalizacija). Tako učenci lažje razlikujejo med sorodnimi pojmi. V četrti fazi preverimo, ali učenci obvladajo pojem. Preverjamo tako da učenci s prepoznavanjem in samostojnim navajanjem novih pozitivnih in negativnih primerov pokažejo, da pojme obvladajo. Samo s reprodukcijo definicije ne pokažejo, da so pojem usvojili. ni dobro če učitelj preverja obvladovanje pojma le na primerih, ki so jih obravnavali pri pouku. Ne sme zadoščati tudi to, da učenec le dobesedni obnovi naučeno definicijo, saj to ne kaže na razumevanje pojma. Učencem je potrebno pomagati, da povezujejo pojme v mreže ali sisteme in da vzpostavijo med-predmetne povezave. Pojmi se razvijajo postopno in skozi daljše obdobje.
Konstruktivistično poučevanje pojmov: - konstruktivisti poudarjajo, da moramo najprej ugotoviti kakšna so obstoječa pojmovanja o določenem pojmu in jih potem po potrebi preoblikovati. Preveriti mora torej kaj predstavlja nek pojem za učenca. Gre za spreminjanje obstoječih, napačnih pojmovanj. Najprej ugotovimo obstoječe pojme (otroške zamisli o nekem pojavu). Učence spodbudimo z intervjujem ali odprtimi vprašanji, jih prosimo naj narišejo miselni vzorec ali pojem (o pojmu). Lahko pripravimo naloge, ki so smiselne, zelo dobro je, če so iz učenčevega okolja. Predznanje je torej izhodišče za načrtovanje učnega posega. Če je pojem neustrezen, je potreben učni poseg s katerim se rekonstruira obstoječa pojmovanja. Situacijo moramo organizirati tako, da učenec ugotovi, da njegovo pojmovanje ni ustrezno (kognitivni konflikt). Lahko ga dokažemo z demonstracijo, eksperimentom v dobro organiziranem skupinskem delu. Učencem je potrebno pomagati da ubesedijo novo opredelitev, da spremembe dokumentirajo (primerjajo svoje pojmovanje na začetku in na koncu učnega procesa). Pomen je aktivno sodelovanje učenca pri tvorjenju in spreminjanju pojmov. Potrebno je pojme dekontekstualizirati (t. j. novo znanje mora znati učeči se uporabiti tudi v drugačnem kontekstu). Za konstruktivistični pouk je torej značilen, na kratko, tak potek: 1. najprej preverimo pojmovanja, 2. sledi učni poseg - rekonstrukcija ali razširitev pojmovanja in 3. na koncu ubeseditev novega pojmovanja in njegova dekontekstualizacija.

34
Q

Opišite in primerjajte globinski in površinski pristop k učenju. Pri tem ju povežite tudi z motivacijskim vidikom in učnimi rezultati.

A

Posamezniki, za katere je značilen globinski pristop gledajo na učno gradivo kot na sredstvo, ki pomaga pri razumevanju nekaterih pojmov ali pomenov, ki ležijo v ozadju. Njihov namen je razumeti smisel, izluščiti glavne ideje in sporočila ter njihove odnose/povezave. Med učenjem povezujejo posamezne dele učne snovi med seboj, aktivno osmišljajo, osredotočeni so na pomen besedila, primerjajo (na primer, navedbe besedila primerja še z drugimi avtorji), primerja s svojimi izkušnjami, predznanjem. Za globinski pristop je značilna usmerjenost v osebni smisel, učence motivira in spodbuja osebni interes. Takšni učenci so razmeroma neodvisni od zahtev učiteljev oziroma učnega načrta. Učni rezultati so primerno dobri, saj imajo ti učenci razumljeno in povezano znanje, ki je dolgotrajno. Lahko pa se zgodi, da je to znanje površno, če prehitro posplošujejo. Po drugi strani pa površinski pristop pomeni, da učenec snov le pomni (pomnjenje, memoriranje) v nespremenjeni obliki, tu ne gre za razumevanje. Gre za usmerjenost v reprodukcijo ali obnavljanje snovi. Učenec ne povezuje med seboj znanja, ne povezuje medpredmetno, ne išče povezav in primerjav s svojimi življenjskimi izkušnjami. Te učence po navadi motivirajo nagrade, ocene (pozitivna zunanja motivacija) ali pa strah pred neuspehom (negativna motivacija). V večini primerov gre pri površinskem pristopu za nepovezano znanje, ki se hitro pozabi. Sodobni pouk naj bi spodbujal globinsko učenje in sicer tako, da izzove obstoječa pojmovanja, da sproža kognitivni konflikt, da spreminja obstoječa pojmovanja. Prevladujoči pristop k učenju naj bi bil takšen, da bi učenci med poukom primerjali, razvrščali, analizirali, vrednotili, iskali povezave. Gre za višjo obliko pojmovanja učenja. Pri tradicionalnem pouku pa je prevladujoča tehnika učenja memoriranje, kar kaže na nižje pojmovanje učenja. tako učenje ne izzove obstoječih pojmovanj, znanje se le dodaja, kopiči, prvotna pojmovanja pa se ne spreminjajo. Učitelj naj spodbuja globinski pristop tako, da pomaga učencem razumeti razliko med globinskim in površinskih pristopom, z učenci naj o tem razglablja in jim omogoči izkušnjo globinskega pristopa med poukom pri obravnavi učne snovi. Učitelj lahko spodbuja globinski pristop tako, da oblikuje problemske situacije, ki učence spodbujajo k miselnim dejavnostim. pomaga naj učencem, da bodo razumeli in sprejeli odgovornost za rezultate lastnega učenja.

35
Q

Na osnovi transakcijske teorije stresa razložite, zakaj se učenci tako različno odzivajo na posamezne obremenilne situacije v šoli. Kako lahko izboljšamo njihovo zmožnost spoprijemanja z njimi?

A

Stresnim situacijam se ne moremo izogniti, pomembno pa je, da se znamo z njimi soočati in spoprijeti. Kadar je človek izpostavljen telesnih in psihičnim obremenitvam, ki jim je težko kos se lahko pojavi stres. Za reagiranje na te obremenilne situacije je odločilnega pomena posameznikova interpretacija situacije. Ob nalogi, ki je učenec dobi, najprej preuči informacije in sicer kako zahtevna je naloga in za kako pomemben cilj gre, preuči ali bo nalogi kos in ali ima dosti virov za njeno reševanje, ali lahko računa na pomoč drugih, ali ima dovolj samozaupanja ali pa v njem prevladuje občutek ogroženosti. Stres lahko bolje razumemo v Lazarusovi in Folkmanovi transakcijski teoriji stresa, ki razlaga posameznikovo odločanje za ravnanje v stresni situaciji kot rezultat ravnotežja med primarno in sekundarno oceno stresne situacije. V procesu primarne ocene ugotovimo, koliko je dani cilj za nas pomemben in privlačen. Sekundarna ocena pa pove ali imamo zadostne sposobnosti za uspešno izognitev škodljivim posledicam. Rezultat tehtanja med primarno in sekundarno oceno odloči ali situacijo vidimo kot izziv ali grožnjo. Od tega je odvisen izbor načina spoprijemanja s stresom. Posameznik se lahko približuje ali izogiba situaciji. Lahko pa čaka, prepušča se domišljiji ali pa išče pomoč pri drugih. Kakšen način kdo uporabi je odvisno od njegove osebnostne čvrstosti. V šolski situaciji je tako, da se učenec ki se sreča z nalogo, oceni koliko je zanj naloga pomembna in kakšna je možnost da jo bo uspešno opravil. V situaciji približevanja bo napel vse sile in poiskal dodatne informacije. V situaciji izogibanja pa si želi učenec zmanjšati stres, in se izogiba negativni situaciji katere meni, da ji ni kos (špricanje, sanjarjenje med razlago). Pomembna naloga šole in učitelja je, da učence usposobi za uspešno spoprijemanje s stresom. Za učence so pomembne socialne opore s strani sošolcev, učiteljev, staršev in pričakujejo pomoč v teh situacijah. To jim omili stres in poveča možnost da se boljše spoprime z ogrožajočo situacijo. Pomembna je kakovost pomoči, ki mu pomagajo v čustvenem smislu. Pomoč učencem mora biti večsmerna, lahko gre za izboljšanje samega pouka (metod poučevanja in preverjanja), lahko gre za izpopolnitev učenčevih strategij učenja ali pa za krepitev samozavesti in zmanjšanje obvladovanja čustvene napetosti. Učence bi bilo potrebno navajati, da znajo realistično preceniti sebe in nalogo, kako je pomembna (spoznavna kontrola), navajati na vztrajanje pri začeti aktivnosti (kontrola aktivnosti), in učiti kako naj zmanjša občutek stresa, kako obvlada negativna čustva strahu .. (čustvena kontrola). Otroku, ki je v stresu lahko šola nudi svetovanje, pomoč pri razvijanju učnih strategij. Učitelji se lahko dodatno izobražujejo v smeri razumevanja otrokovih potreb in stisk (kako ravnati), šola se mora potruditi pri oblikovanju ugodne šolske klime, otroci pa se lahko obrnejo tudi na svetovalne centre …

36
Q

2 razloga za in 2 proti tekmovalnemu učenju:

A

ZA: vir zunanje motivacije; krajša tekmovanja med poukom so osvežilna sprememba, ki povečajo zanimanje in napor.
NE: otroci si med seboj nočejo pomagati; lahko slabo vpliva na samopodobo slabših učencev.

37
Q

Razlika med samopodobo in samospoštovanjem:

A

Samopodoba je splet pojmov, predstav, sodb in prepričanj o sebi, kot jih »vidi« oz. zaznava jaz.
Samospoštovanje se navezuje na vrednostni vidik samopodobe, nanaša se na splošno posameznikovo samooceno. Samospoštovanje je pozitivno ali negativno stališče do sebe.

38
Q

Pozitivni in negativni vpliv na samopodobo pri selekcioniranem pouku, če je otrok razvrščen v slabšo skupino:

A

Negativni vpliv: po navadi negativno vpliva na motivacijo in samopodobo učencev.
Pozitivni vpliv: če prevladuje primerjanje znotraj skupine, potem se nekoliko izboljša samovrednotenje, saj ni več stalne konkurence najboljših. Učenec spozna, da ima možnost napredovanja v boljšo skupino – občutek lastne kontrole nad situacijo.

39
Q

Kateri vidiki besedne interakcije z učenci so razmeroma pogostejši pri indirektivnem učitelju (po Flandersu) v primerjavi z direktivnim ?

A

Direktivni učitelji so podobni avtoritarnim učiteljem. Večino časa imajo iniciativo v rokah, učencem zastavljajo ožja vprašanja in več kritizirajo. Indirektivni učitelji so sorodni demokratičnim. Razmeroma več hvalijo, bolj upoštevajo učenčeva čustva ter njihove ideje. V njihovih razredih tudi učenci izražajo več ustvarjalnih idej.

40
Q

Kaj so prednosti in slabosti pisnega ocenjevanja?

A

Prednosti: bolj primeren za sramežljive učence, hitrejši potek same izvedbe.
Slabosti: potrebno veliko časa za pripravo in nato tudi za ocenjevanje; kasnejša povratna informacija; delo tudi doma.

41
Q

Opiši in analiziraj atribucijsko teorijo in vzorce pripisovanja + konkretni primeri kako to vpliva na učence.

A

Teorija pripisovanja ali atribucije razlaga prepričanja o vzorčnih povezavah in vpliv takih prepričanj na čustvovanje in nadaljnje ravnanje. Predvsem nas zanimajo čemu vse pripisujemo vzroke za lastno (ne)uspešnost v storilnostnih situacijah. V glavnem lahko vzroke za (ne)uspeh razvrstimo glede na 3 dimenzije: stalnost (stalne/spremenljive), lokacijo (zunaj/znotraj nas), možnost vplivanja (na tiste, na katere lahko ali ne moremo vplivati). Čustva ob (ne)uspehu niso le rezultat neskladja med zastavljenimi in doseženimi cilji ampak tudi naša dojemanja vzrokov za to neskladje. Osebno dojemanje pa ni vedno v skladu z resničnimi vzroki. Bistvene razlike v načinu pripisovanja so ugotovili med ljudmi s prevladujočo željo po uspehu in tistimi, pri katerih prevladuje strah pred neuspehom. Pri pogosteje pripisujejo uspehe notranjim dejavnikom, zlasti lastnemu naporu, neuspehe pa spremenljivim, slučajnim vzrokom. Drugi pa svoje uspehe pripisujejo zunanjim, spremenljivim dejavnikom, neuspehe pa predvsem lastni nesposobnosti. Pri mladostnikih in odraslih najdemo dva osnovna vzorca pripisovanja: prepričanje v osebno kontrolo ali notranji lokus kontrole. (»Uspeh je stvar mojih sposobnosti, napora in dobrih strategij«); verovanje, da sem nemočen, da ne morem bistveno vplivati na rezultate ali zunanji lokus kontrole oz. naučena nemoč. (»Moji uspehi so stvar srečnih naključij, neuspehi pa prenizkih sposobnosti«). Eno od pomembnih učiteljevih nasvetov za razvijanje kakovostnejše motivacije je torej vplivanje na pozitivni vzorec pripisovanje pri učencih. Učitelj naj ravna tako, da pripisovanje uspeha ali neuspeha usmeri na notranje dejavnike, na katere je moč vplivati, da učenci povežejo uspeh z lastnim naporom.

42
Q

Grafi. Odnos med stopnjo napetosti in učinkovitostjo učenja pri reševanju težkih in lahkih nalog + utemeljitev. Grafe si moral narisat.

A

Za vsako uspešno umsko dejavnost potrebujemo določeno stopnjo napetosti, budnosti v organizmu – ustrezno psihofiziološko stanje. Napetost mora biti optimalna – ne prešibka, ne premočna. Odnos med našo učinkovitostjo in stopnjo napetosti lahko torej ponazorimo v obliki obrnjene U-krivulje. Na najnižji stopnji prevladuje stanje zaspanosti, na drugi skrajnosti pa stanje prevelike napetosti, ki zniža kakovost umskega funkcioniranja. Otežene so zlasti globlje razmišljanje, oblikovanje samostojnih odgovorov. Znižanje si razlagamo s tem, da se v delovni spomin vrinejo neprijetni fiziološki občutki (potenje rok, bitje srca..), neprijetne misli in zaskrbljenost. Na to kje je vrh krivulje, vplivajo lastnosti posameznika in situacije; pomembno je kako se spoprijema z napeto situacijo.

43
Q

Navedite 2 predloga, s katerima bi v šolskem kontekstu lahko pomagali učencem, da razvijajo oz. ohranjajo realistično samovrednotenje:

A

Učence ne obremenjujemo z preveliko količino zapomnjevanja ali domačih nalog.
Ne poudarjamo zgolj nekaterih sposobnosti na nekaterih področjih, temveč na čim širšem krogu različnih področij. Za to uporabljamo tudi čim bolj različne tehnike in metode poučevanja. Pomembno je šolsko ozračje, ki spodbuja dovolj visoka, a dosegljiva pričakovanja do vseh učencev in jim pr tem nudi potrebno, tudi individualizirano oporo.

44
Q

Kakšne posledice lahko ima organiziranje velikega števila tekmovalnih situacij na kakovost učenja.

A

Slabo vpliva na slabše učence, saj jim lahko načne samopodobo in samospoštovanje, če nikoli ne dosežejo cilja. Imajo se za manjvredne.
Učenci si med seboj nočejo več pomagati, stalno se primerjajo kdo je boljši, kdo slabši – etiketiranje.

45
Q

Bistvene razlike med anksioznostjo in strahom:

A

Strah je normalna čustvena reakcija na realno zaznano nevarnost oz. ogroženost, anksioznost pa je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetosti, ki ga človek nosi s seboj, čeprav ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo.

46
Q

Teza o motivaciji, ki je tipična za kognitiven teoretski pogled:

A

»Pohvala lahko na posameznika vpliva pozitivno, negativno ali pa sploh nič, glede na to ali si jo razlaga kot spodbudo ali kot sredstvo kontrole.«

47
Q

Kako naj se učitelj loti ocenjevanja znanja učencev, da bo le to čim bolj kakovostno in bo imelo učinke na nadaljnje učenje? Kakšne usmeritve in navodila bi mu dali.

A

Ocenjevanje vedno bistveno vpliva tudi na učenje. Vplivi ocenjevanja na učence so spoznavni, čustveni in motivacijski, zato je zelo pomembno, da je ocenjevanje kakovostno. Učitelji bi morali dati večji poudarek sprotnemu (formalnemu) preverjanju, pri čemer je trebe učitelje usposobiti za oblikovanje primernih vprašanj, nalog, povratnih informacij učencu in navodil, kako naj rezultate popravi. Med poukom naj učitelji čim bolj usmerjajo pozornost na opravljanje nalog, dejavnosti, proces učenja, na napredek posameznika in ne na njegovo osebnost, na primerjanje z drugim. Preizkusi končnega, zlasti pa zunanjega preverjanja bi morali biti sestavljeni tako kvalitetno, da bi učenje »za test«, bilo dobro učenje in bi zajemalo tudi višje spoznavne ravni s tem pa spodbujalo globinski pristop k učenju. Upošteval naj bi se tudi proces reševanja (iskanje informacij, hipoteze..), ob tem pa naj se zmanjšuje tudi delež izbirnega tipa nalog. Razširiti bi se moral obseg uporabljenih načinov preverjanja in ocenjevanja, ki zajemajo kakovost razmišljanja in usposobljenosti in ne le količino znanja. V končni oceni naj se upoštevajo in kombinirajo učenčevi dosežki, dobljeni z raznimi načini preverjanja. Zunanje preverjanje naj bo čim bolj kakovostno, rezultati naj se primerno kombinirajo z »notranjimi« ocenami in naj se uravnovesi njihova teža. Učiteljem je potrebno bolj zaupati in jih čim bolj usposobiti za ocenjevanje. Postopno je treba dajati več odgovornosti tudi učencem, tako da jih usposabljamo za samoocenjevanje.

48
Q

Kaj so kritična obdobja?

A

To so obdobja, kjer je otrok najbolj dojemljiv za določene učne izkušnje. To je obdobje, ko so živčne strukture plastične in je učenje najučinkovitejše. Kritična obdobja so: 1-3 let: govor; 1-4 let: osnovna motorika; 3-7 let: socialni razvoj; 4-8 let: razvoj storilnostne motivacije.

49
Q

Kaj je kognitivni konflikt?

A

Kognitivni konflikt je konflikt, kjer učenec ugotovi, da njegova obstoječa razlaga ali pojmovanje ni ustrezno.

50
Q

Neposredni in posredni dejavniki uspešnega učenja:

A

Bližnji ali neposredni: značilnosti učencev (sposobnosti, predznanje, učne strategije..), dogajanje v razredu (pravila vedenja in komunikacije, metode poučevanja, interakcije..), domače razmere (socialno ekonomski status družine, podpora, vrstniki..).
Oddaljeni ali posredni: kurikularno načrtovanje in izvajanje pouka (izbor vsebin, učnih metod, diferenciacija, učna tehnologija in učbeniki, sistem ocenjevanja, velikost razreda..), dejavniki s strani šole (način vodenja in odločanja, šolska klima, odnos med učitelji, velikost šole, pravila za vzdrževanje reda in discipline, priznavanje dosežkov..), šolska politika (šolski sistem, način upravljanja – stopnja centralizacije, izobraževanje učiteljev..).

51
Q

Model motivacije+ kakšne strategije bi uporabil (PPZZ):

A

Model PPZZ povezuje sestavine, ki vstopajo v učno situacijo; ki se dogajajo med učenjem in ki so posledica učenja. Priporočljivo je, da si že vnaprej naredi motivacijski načrt. Voditi nas mora vprašanje »Kako povečati kakovost motivacije?« in ne »Kako motivirati učence?«. Kriteriji kakovosti motivacije so: vztrajanje pri neki aktivnosti; odpornost proti neuspehom in oviram na poti do cilja; kakovost učnih strategij; kakovost učnih rezultatov; pozitiven odnos do sebe in do naloge; stopnja samostojnosti pri postavljanju ciljev in opravljanju nalog. Sestavine modela PPZZ so: POZORNOST, POMEMBNOST, ZAUPANJE IN ZADOVOLJSTVO. Da pridobimo pozornost in jo vzdržujemo lahko uporabimo naslednje strategije: uporaba novosti, presenečenja, zanimivi problemi, raznolikost, sprememba v pouku. Da povečamo pomembnost lahko uporabimo naslednje strategije: uporabnost znanja, povezovanje z izkušnjami, interesi, povezovanje z osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, priložnost za sodelovanje. Da povečamo zaupanje v lastne zmožnosti lahko uporabimo naslednje strategije: jasni cilji – pričakovanje uspeha, priložnost za doseganje izzivalnih ciljev, možnost kontrole nad lastnim učenjem, prava mera pomoči, vodenja, podrobne povratne informacije. Da spodbudimo zadovoljstvo pa uporabimo naslednje strategije: »naravne« posledice – uporaba naučenega, priznanje, pohvala, ocena, povezati dosežke s pričakovanji. Torej vprašamo se: kakšno pozornost lahko pričakujemo, koliko je načrtovana aktivnost pomembna, s kolikšno stopnjo zaupanja vstopajo v razred in kaj jim daje zadovoljstvo. Torej analizirati moramo udeležence, opredeliti motivacijske cilje, načrtovati motivacijske strategije in spremljamo ter izpopolnjujemo izbrane strategije.

52
Q

Anksiozni učenci- ukrepi učitelja, raven institucije:

A

Anksioznost je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo, ki jo povezujejo z okrnjenim samospoštovanjem. Zelo pomembna je primerna priprava (v obliki poskusnega preverjanja, primerov, kako se naloga reši). To anksioznim učencem zelo koristi, saj vedo kaj lahko pričakujejo in tako zmanjšajo občutek tesnobe. Poleg primerne priprave je pomembno tudi učiteljevo navodilo na začetku pisanja kontrolne naloge. Mora biti pomirjujoče in usmerjeno v samo nalogo, ne pa v vrednotenje. Ugoden vpliv ima tudi sproščeno vzdušje v razredu. Anksiozne učence naj tako učitelj raje sprašuje v klopi kot pred tablo, raje napovedano kot nenapovedano, pri pisnem preverjanju naj imajo dovolj časa, po možnosti naj se zlasti pri ocenah teh učencev upošteva tudi kakovost domačih izdelkov in sprotnega sodelovanja. Raje imajo več manjših sprotnih preverjanj, kot eno veliko končno. Na ravni institucije naj bi bili močno anksiozni učenci deležni tudi individualne obravnave s strani šolske ali zunajšolske svetovalne službe. Ukrepi so tako usmerjeni v izboljšanje učnih strategij kot tudi obvladovanje občutkov napetosti in strahu. (vedenjska terapija – sistematično manjšanje občutljivosti).

53
Q

Navedite en argument in protiargument tezi, da imamo eno temeljno inteligentno sposobnost:

A

Protiargument: na enem področju smo boljši, na drugem pa slabši.
Argument: faktorji se med seboj prepletajo. Najbolj učinkoviti smo, če delujeta obe hemisferi možganov.

54
Q

3 primeri in si mogel napisat za katero ocenjevalno karakteristiko gre (veljavnost, zanesljivost,…)

A

Veljavnost je najpomembnejša značilnost dobrega ocenjevanja. Ocena je vsebinsko veljavna, če res zajame vse to, kar smo želeli izmeriti.
Zanesljivost imenujemo tudi točnost, stabilnost. Ali bi pri ponovnem preverjanju znanja dobili podobne rezultate, če se znanje medtem ni spremenilo.
Objektivnost – ocenjevanje je objektivno, če je ocena odvisna zgolj od merjene značilnosti – količine, kakovosti znanja.

55
Q

Katere so glavne karakteristike dobre povratne informacije? (članek o komunikacijskem feedbacku).

A

Pozornost na nalogi, ne na osebi.

56
Q

Za kateri učni stil (po Kolbu) je značilno, da mu zelo ustrezajo razne skupinske diskusije, igre vlog, treningi senzitivnosti in podobno? Utemeljite.

A

Akomodativni stil, ker učencu s takšnim stilom odgovarja dejaven pristop k učenju, ustreza mu preizkušanje novega, uči se ne konkretnih primerih..

57
Q

Zakaj je pomembno učenje učenja in kako bi se lotili te problematike kot svetovalni delavec ali IO na določeni izobraževalni instituciji? Čim bolj natančno in konkretno skicirajte program:

A

Učna uspešnost je v veliki meri odvisna do tega, kako se kdo zna učiti, ali uporablja dobre pristope in strategije. S kakovostnimi strategijami učenja lahko učenec delo nadomesti primanjkljaje v sposobnostih. Da se znamo učiti je pomembno zaradi vse hitrejšega kopičenja informacij na vseh področjih človekovega delovanja. Pomembno je tudi zaradi vse hitrejšega spreminjanja področij znanj in poklicev. Znati se moramo prilagajati in usposabljati za samostojno učenje, ki je široko prenosljivo v nove situacije in pridobitev usposobljenosti za kakovostno vseživljenjsko učenje. Šola naj bi učence naučila, da se samostojno učijo in postopno prevzamejo odgovornost za lastno učenje.
Učenje učenja: Duševna pripravljenost za učenje (cilj, vizija) 🡪 Spremljanje in prilagajanje informacij (pregled, razdelitev, vprašanja) 🡪 Preučevanje in poglabljanje učne snovi (s 7 inteligencami po Gardnerju) 🡪 Pomnjenje ključnih dejstev 🡪 Pokažite svoje znanje (preverite ali vsebino razumete) 🡪 Presodite, kako ste se učili – meta učenje.

58
Q

Portfolijo kaj je, kaj z njim pridobimo:

A

Portfolijo je zbirnik (zbirna mapa) posameznikove usposobljenosti, dosežene z učenjem ali izkušnjami, ki služi kot pripomoček komisiji pri preverjanju in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Na prvi pogled je portfolijo zgolj mapa, v kateri so zbrani različni izdelki učencev, ki nastajajo ob obravnavanju snovi (kontrolne naloge, domače naloge, miselni vzorci, izpiski, povzetki, delovni listi, različni pisni izdelki). Portfolijo omogoča učitelju spoznati učenca in njegove posebnosti, močna in šibka področja. Učitelj tako spremlja vsakega učenca posebej in sicer s pomočjo izdelkov v zvezku (mapi). Skupaj z učencem ugotavljata, na katerih področjih je učenec uspešen, kaj pa je tisto, kar bi moral pri svojem delu in odnosu do dela izboljšati ali pa tudi spremeniti.

59
Q

Na konkretnem primeru pojasnite interaktivnost dejavnikov učinkovitega učenja

A
  • na učenje ne vplivajo okoliščine same po sebi ampak to kako jih učenec dojema, kako si jih razlaga, kako se nanje odziva
  • dejavniki ki vplivajo na učne rezultate delijo na predhodne ali vstopne tiste, ki jih nekdo prinese v učno situacijo (učenčev odnos/sposobnosti) in vmesne ali procesne (učne strategije), oboji vplivajo na izid ali izstopne značilnosti
60
Q

Kaj je značilno za študijsko usmerjenost v osebni smisel (motivacija, pristop – Entwistle)? Kaj pa za storilnostno motivacijo (isto motivacija, pristop)

A

v osebni smisel: Učence spodbuja predvsem osebni interes za podrobnejše spoznavanje določenega strokovnega področja. So razmeroma neodvisni od zahtev učiteljev oziroma od učnega načrta. Pri njih prevladuje globinski in holistični pristop, učenjez razumevanjem, povezovanje snovi z osebnimi izkušnjami ter prožno prilagajanje posebnostim predmeta ali učitelja. Učni rezultati so primerno dobri, imajo razumljeno in povezano znanje, lahko pa se zgodi, da tudi površno, če prehitro posplošujejo.
storilnostna motivacija: Učenci usmerjeni v storilnost strmijo k čim višjim rezultatom na testih. V ozadju je močna storilnostna motivacija, povezana s samozavestjo. Storilnostno naravnani učenci kombinirajo pristope oziroma izberejo tistega, za katerega predvidevajo, da jih bo pripeljal do dobrih učnih rezultatov. V primeru dovoljšnje sposobnosti učencaso učni rezultati temu primerni –visoke ocene, za katerimi stoji razumljeno znanje ali pa tudi ne

61
Q

Primerjaj in analiziraj tekmovalnost v primerjavi s sodelovalnim učenjem – prednosti in slabosti, veščine sodelovanja in podobno…

A
  • tekmovalno vzdušje: člani skupine v drugih vidijo tekmece, niso pripravljeni pomagati, razložiti, posoditi zvezke, cilj ni deljiv, ko ga eni dosežejo ga drugi ne
  • sodelovalna situacija: vsi lahko dosežejo cilj če sodelujejo, učenci delajo v manjših skupinah da dosežejo skupen cilj, delo je organizirano tako da vsak doseže maksimalni učinek in pomaga drugim da dosežejo največ, osrednje mesto ima interakcija v skupini
62
Q

Primerjajte prednosti in pomanjkljivosti analitičnega in celostnega opazovanja razredne interakcije:

A
  • analitičnost je usmerjena na en aspekt: dobimo podrobne informacije o enem aspektu razredne interakcije, ne vidimo širše slike, zato ne vemo kaj so razlogi in kaj se še skriva za našimi ugotovitvami
  • celostna gleda razred kot celoto: vidimo vse vidike razredne interakcije naenkrat, dobimo celostno predstavo o razredni interakciji, ne poglobimo se dovolj v eno specifičen vidik
63
Q

Navedite eno kognitivno in eno afektivno značilnost nadarjenih in pri tem osvetlite tudi negativno plat.

A

kognitivna: hiter razvoj govora, bogato in nenavadno besedišče, dober spomin za pesmi in dogodke, hitro se učijo in ne potrebujejo ponovnih navodil
afektivna: ustrezne osebnostno motivacijske in socialne značilnosti, se lahko dolgo osredotočajo na dejavnost, so vedoželjni, imajo smisel za humor

64
Q

Katere 3 komponente ali vrste mišljenja sestavljajo Sternbergov model inteligentnosti?

A

analitično, ustvarjalno in praktično mišljenje

65
Q

Opredelite spoznavni stil kognitivni tempo in podajte ukrepe, s katerimi lahko priučenju pomagamo učencem, ki so nagnjeni k impulzivnosti?

A
  • stil spoznavanja je razmeroma dosledna in trajna posebnost posameznika v tem, kako sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije ter na njihovi osnovi rešuje probleme
  • kognitivni tempo je vezan na hitrost odgovarjanja
  • ukrepi: ne gre za sposobnost ampak samouravnavalno vedenje in je stalna lastnost, opozorimo jih naj vzamejo trenutek za premislek, ne dajemo časovnih zahtev
66
Q

Kaj pomeni pojem mentalni model učenja pri študentih? (Vermut)

A

je sistem idej, ki jih ima posameznik o tem kaj je namen in bistvo učenja, s tem so povezane ideje o sebi kot učencu, o učnih nalogah in aktivnostih

67
Q

Katere kognitivne in metakognitivne strategije učenja ste uporabljali pri učenju za izpit? Pri opisovanju bodite jasni!

A
  • metakognitivne strategije: sposobnost metaučenja, kako razmišljamo o svojem učenju, ga spremljamo, kontroliramo, usmerjamo; proučiti kaj učna naloga zahteva, načrtovanje in spremljanje procesa, ovrednotenje kaj smo se naučili, ali moramo spremeniti način učenja
  • kognitivne strategije: postopki na miselni ravni, obsegajo spoznavne procese povezane s predelavo snovi, vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja; vzpostavljanje zvez, odnosov, strukturiranje ločenih informacij v organizirano celoto, analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov, konkretiziranje na osnovi abstraktnih posplošenih informacij priklicati konkretno podobo, memoriziranje oz zapomnjevanje s ponavljanjem
68
Q

Poimenujte posamezne sestavine modela PPIZZ pri razvijanju motivacije! Izberi 2 in pojasni, kako ju učitelj upošteva pri spodbujanju motivacije učencem.

A
  • povezuje sestavine ki vstopajo v učno situacijo, se dogajajo med učenjem, so posledica učenja
  • sestavine: pozornost, pomembnost, zaupanje, zadovoljstvo
  • strategije pri pozornosti: uporaba novosti, presenečenj, zanimivih problemov, raznolikosti, sprememb v pouku
  • strategije pri pomembnosti: uporabnost znanja, povezovanje z interesi in izkušnjami, povezovanje z osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, priložnost za sodelovanje
  • strategije pri zaupanju: jasni cilji, priložnost za doseganje izzivalnih ciljev, možnost kontrole nad učenjem, prava mera pomoči in vodenja, podrobne povratne informacije
  • strategije pri zadovoljstvu: naravne posledice in uporaba naučenega, priznanje, pohvala, ocena,
69
Q

Na osnovi katerih treh dimenzij analiziramo razloge za ne/uspeh v skladu z atribucijsko teorijo!

A

teorija pripisovanja/atribucijska teorija: razlaga verovanja o vzročnih povezavah in vpliv takih verovanj na čustvovanje in nadaljnje ravnanje
- dimenzije: stalnost, lokacija, možnost vplivanja

70
Q

Kako se imenuje tehnika, s katero zbiramo podatke o mikrosociani skupini razreda ali druge skupine?

A

sociometrična tehnika

71
Q

Na osnovi katerih dveh dimenzij razlikujemo različne stile vodenja v situacijski teoriji vodenja?

A

kombinira dimenziji direktivnosti – usmerjenosti v nalogo in podpornosti – usmerjenosti v odnos