Čustveno osebnostni dejavniki učenja Flashcards
nevrofiziološke raziskave in raziskave spominskega delovanja
→ emocije so uskladiščene v možganih skupaj z deklerativnim in proceduralnim znanjem
→ prehod skozi limbični sistem obarva vsako izkušnjo tudi v čustvenem smislu še preden o njej razmislimo
→ vsako novo situacijo ocenimo kot pozitivno ali negativno
- humanistični psihologi
→ upoštevanje osnovnih človekovih čustvenih potreb ter empatičen odnos je nujen v vsakem izobraževalnem procesu
- pojem o sebi
je skupek vseh idej, ki jih imamo o sebi, svoji duševnosti, sposobnosti, zunanjosti
→ je racionalnejši, zavestnejši del mnenja o sebi
→ izoblikuje se postopoma in vpliva na ravnanje, odločanje, prizadevnost, vztrajnost ipd.
- samopodoba:
je splet pojmov, predstav, sodb, prepričanj o sebi kot jih vidi »jaz«
- samovrednotenje:
je stalen proces v katerem na osnovi mnenj primerjamo z drugimi
→ gre za odnos in ugotavljanje skladnosti samopodobe, idealnega jaza in tega kako me vidijo pomembni drugi
→ rezultat samovrednotenja je skupek stališč do samega sebe in ima tri sestavine: spoznavno, čustveno in vrednostno
- splošen pojem o sebi
se s starostjo in izkušnjami postopoma razčleni v:
→ šolski pojem o sebi: ki se deli na pojem o sebi pri jezikih, naravoslovju, tehniki, družboslovju in posameznih predmetih
→ nešolski pojem o sebi: sestavljajo ga socialni, čustveni, telesni pojem o sebi
- teorija kompenzacije
→ dobro je da ima učenec na nekaterih področjih oporne točke na katerih vzdržuje samopodobo (hobiji, šport, glasba) in da ima socialno oporo vrstnikov
- pojem lastne zmožnosti ali kognitivne kompetence
→ predstavlja del šolskega pojma o sebi
→ nanaša se na zaupanje v lastno zmožnost
→ tesno je povezan z dojemanjem osebne kontrole
- učna samoučinkovitost
→ ni isto kot samopodoba ali samospoštovanje ampak je bolj vezana na konkretne naloge in primerjanje z drugimi
→ ima močno napovedno vrednost za učno uspešnost
strah
predstavlja normalno čustveno reakcijo na realno zaznano nevarnost
→ zmeren strah poveča vedenjsko učinkovitost, premočan nas ohromi
→ sestavine strahu so fiziološke, spoznavne in vedenjske
→ ko izgine vir strahu izginejo tudi reakcije
- plašnost:
e osebnostna poteza ki se kaže predvsem v stiki z drugimi
→ običajno ne vpliva negativno na učno uspešnost, le pri ustnem spraševanju
anksioznost
trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, napetosti ki ga človek nosi četudi ni ogrožen
→ anksiozna reakcija je nesorazmerna težavnosti ogrožajoče situacije
fobija:
je bolezensko poudarjen, podzavestno zasidran in na videz nerazložljiv strah pred točno določenimi pojavi
→ obstaja tudi šolska fobija
strah, ki ga delimo na
→ socialni strah: pred izgubo vpliva, zavrnitvijo sošolcev, agresivnostjo, trpinčenje, nepriznavanjem, posmehom
→ storilnostni strah: situacije preverjanja in ocenjevanja
pri anksioznosti ločimo
storilnostno, testno in socialno
socialna anksioznost
→ občutek ogroženosti v resničnih ali izmišljenih socialnih situacijah
odnos med anksioznostjo in učno uspešnostjo
→ večsmeren in sestavljen
→ visoko anksiozni posamezniki imajo visoke aspiracije in nadpovprečne sposobnosti ter učinkovite učne strategije, potem so lahko učno dokaj uspešni
→ zatekajo se k znanemu, ne marajo improvizacije, proste diskusije
kako ravnati z anksioznimi učenci
- primerna priprava, učiteljevo navodili (pomirjujoče, usmerjeno v nalogo), sproščeno vzdušje
- sprašujemo jih v klopi, napovedano, z ne tesnimi časovnimi mejami, raje več sprotnih preverjanj kot eno končno
- močno anksiozni deležni individualne obravnave za izboljšanje učnih strategij in obvladovanje občutkov napetosti in strahu
- uspešna oblika pomoči je vedenjska terapija usmerjena v sistematično manjšanje občutljivosti
zakaj sta šola in pouk stresna
→ šolska obveznost se podaljšuje tudi za tiste ki niso sposobni in se ne želijo šolati
→ pomen šolskega uspeha raste
→ veča se obseg, težavnost in abstraktnost snovi
→ vir stresa so tudi preveliki razredi in šole
→ zunanja preverjanja in testiranja ki so pogoj za nadaljnje šolanje
→ velika količina domačega učenja
- transakcijska teorija stresa
razlaga posameznikovo odločanje za ravnanje v stresni situaciji kot rezultat ravnotežja med primarno in sekundarno oceno stresne situacije
→ primarna ocena: koliko je cilj za nas pomemben in privlačen
→ sekundarna ocena: ali imamo zadostne vire
→ rezultat tehtanja primarne in sekundarne ocene odloči ali situacijo vidimo kot izziv ali kot grožnjo
- dva osnovna načina obvladovanja stresne situacije
približevanje in izogibanje situacije
→ drugi so še: čakanje, prepuščanje domišljiji, iskanje pomoči
vstopne informacije
→ kako zahtevna je naloga, je prijetna, kako pomemben cilj je to
→ ali bo nalogi kost, ali ima vire za obvladovanje, lahko računa na pomoč drugih
→ ali ima dovolj samozaupanja ali prevladuje občutek ogroženosti
izbira strategije spoprijemanja s situacijo
→ usmerjenost v nalogo/učenje: spoznavno in čustveno energijo usmeri v učenje in nalogo, naloga je izziv in priložnost za osebno rast
→ usmerjenost v nalogo prek učitelja: v nalogi išče namige ali je na pravi poti, skuša razbrati pričakovanja
→ usmerjenost v samoobrambo: varovanje jaza, kako bo prišel skozi, strategije učenja so slabe in razpršene
→ beg iz situacije: učencu se zdi nepomembno, brez veze, mentalni ali fizični umik iz situacije
pomoč učencem
→ izboljšanje pouka: metod poučevanja in preverjanja
→ izpopolnitev učnih strategij
→ krepitev samozavesti in zmanjševanje čustvene napetosti
mehanizme vedenjske kontrole
→ spoznavna kontrola: realistično znam preceniti sebe in nalogo
→ kontrola aktivnosti: zmožnost vztrajanja pri začeti aktivnosti kljub drugim motnjam
→ čustvena kontrola: zmanjšati znam občutek stresa, jeze, razočaranja…
pretirano anksiozni učitelji:
→ povečujejo anksioznost učencev, poučujejo bolj togo brez spreminjanja metod, so do učencev manj prijateljski, uporabljajo več kritik kot pohval, dajejo nižje ocene, imajo bolj nediscipliniran razred
poklicna izgorelost
→ je stanje skrajnega kroničnega stresa, povezanega z občutkom neprestane utrujenosti in izčrpanosti, povezanost z zdravstvenimi težavami, slabim samovrednotenjem, nezadovoljstvom, negativo, ciničnim stališčem do učencev
→ imajo več bolniških izostankov, mnogi pustijo poklic
- vzroki za izgorelost
→ stopnja neskladnosti med zahtevami in osebnostnimi značilnostmi
→ odnos med zahtevami, kontrolo in oporo
