Besedno-simbolno učenje Flashcards
Vrsti besednega učenja
- besedno učenje nižje ravni
- > ustvarjanje asociativnih zvez (npr med besedo v slovenskem in tujem jeziku, ali med verigo besed) -> gre za asociativno učenje (na videz je podobno motoričnemu učenju)
- > delov učenega ne spreminjamo, učimo se jih v prvotni obliki, kot smo jih sprejeli - besedno učenje višje ravni ali smiselno besedno učenje
- > naučeno skušamo razumeti, miselno predelati in po potrebi izraziti v spremenjeni obliki
- > učimo se smisla, ne besedne verige
- > to učenje je neločljivo pobezano z miselnimi operacijami razlikovanja, primerjanja, povezovanja, posploševanja in z višjimi oblikami učenja kot so učenje pojmov, zakonitosti…
verbalizem
učenje besednega gradiva brez globljega razumevanja njihovega pomena
Razvoj in vloga govora
• Obvladanje govora je predpogoj za vse vrste šolskega in zunajšolskega besednega učenja
• Zanima nas razlaga mehanizmov razvoja in povezanosti med govorom in mišljenjem ter raznimi oblikami učenja
-> glede razvoja obstaja dva nasprotna pogleda
• Skinner
-> razlaga razvoj govora na osnovi modela instrumentalnega ali operativnega pogojevanja
-> otroku se posreči nekaj podobnega besedi -> dobi pozitiven odnos staršev -> ponovi
• Chomski
-> postopek razvoja govora je postopno pridobivanje jezikovnih pravil
-> otrok ima v sebi vrojene mehanizme za govorni razvoj, skupne vsej človeški vrsti in zunanje spodbude te mehanizme sprožijo
-> otrokov govor določajo pravila, ki niso kopija govora odraslih
-> Otrokovi dvobesedni stavki imajo stalno strukturo (ena beseda je stalna, druga pa se nanjo poljubno obeša: mama papa, ata papa…)
-> izražanje otroka oblikuje vrsta intuitivno pridobljenih jezikovnih pravil (slovnično pravilno uporablja tudi nesmiselne besede)
• Zanima nas odnos med govornim in miselnim razvoj
-> Chomski meni da se govor na osnovi vrojenih mehanizmov razvija razmeroma neodvisno in daje eno od temeljnih osnov za razvoj razmišljanja
-> Piaget trdi, da smo zmožni določene jezikovne strukture razumeti in uporabljati le v obsegu, ki nam ga dopuščajo spoznavne zmožnosti, spoznavni razvoj določa razvoj govora, govor pa nima večjega vpliva na razvoj mišljenja
• V adolescenci lahko pomanjkljivi govorni razvoj postane ovira pri pridobivanju abstraktnega mišljenja
• Govori otrok najprej sebi ali drugim?
-> Piaget: otrok najprej govori sam s seboj, funkcija je pretežno čustvena, šele pozneje se govor socializira
-> Vigotski: že prve oblike govora imajo socialno funkcijo, že prvotna oblika govora je dialog in ne monolog -> iz dialoga se kasneje razvije notranji govor kot sredstvo mišljenja
Razvoj bralne zmožnosti
• Je izredno kompleksna, sestavljena in pomembna sestavina besednega učenja in pogoj za njegov razvoj v obdobju šolanja in pozneje
• Procesi se prepletajo na več ravneh:
-> raven zaznavanja: predelava vidnih dražljajev (prepoznavanje oblik, zaporedij), primerni gibi oči, fonološko razlikovanje in analiza odnosa med zapisano črko in glasom
-> spoznavna raven: razumevanje besed in njihovih zvez, predznanje in kontekst (ne rabijo videti cele besede da poznajo njen pomen, bralec začetnik zloge naglas poveže v besedo)
-> čustveno motivacijska raven: interes, samozavest, socialno kulturni dejavniki (socialno prikrajšano okolje – redkejše srečanje z branjem, slabše razvite jezikovne značilnosti)
• Uspešni bralci pri znanih besedah takoj preskočijo iz videza na pomen, neznane besede morajo kot začetniki slišati, preden razvozlajo pomen. Uporabijo lahko tudi inteligentno ugibanje
• Učenje branja z razumevanjem zahteva poleg stavčnih in medstavčnih elementov tudi sposobnost priklica iz spoznane strukture ustreznega mentalnega modela ali sheme (branje o prazniku, pomaga če veš kaj se takrat dogaja)
-> gre za uvoz znanja, sklepanje o nenapisanem
• Legastenične težave pri branju pri otrocih z normalnimi intelektualnimi sposobnostmi imajo različne vzroke (funkcionalna nezrelost živčevja, slaba slušna analiza, premajhen obseg kratkotrajnega spomina, okorna pisava, menjava črk, izpuščanje pri nareku….)
Besedno učenje in smiselnost
• Behavioristi: smiselnost neke besede opredelimo s številom asociacij, ki jih le-ta vzbudi v časovni enoti. Čimbolj je beseda smiselna, pogosta, znana, temveč bo asociacij
• Kognitivisti: smiselno gradivo je tisto, ki ga lahko človek na bistven in zakonit način poveže s tem, kar že od prej ve, s svojo obstoječo kognitivno strukturo (predznanjem)
• Čimbolj je gradivo smiselno, tem hitreje in uspešneje se ga naučimo
-> povežemo ga s tistim kar že vemo
-> možgani niso usposobljeni za zapomnjevanje izoliranih koščkov informacij
• Razlikujemo objektivno in subjektivno smiselnost gradiva
-> objektivna smiselnost: odvisna je od gradiva samega -> nesmiselni zlogi so najmanj smiselni in nepovezane besede manj smiselne v primerjav s smiselnimi stavki
-> subjektivna smiselnost: odvisna je od spoznavne strukture (predznanja) posameznika -> npr več asociacij dobiš ob znani besedi
• Pri smiselni snovi lahko pomen izrazimo na različne načine:
-> s svojimi besedami, prevajanje v druge simbolične oblike (iz formule v stavek)
-> nesmiselno se moramo naučiti dobesedno
• Za učenje manj smiselne snovi je potrebno:
-> veliko ponavljanja z odmori, sprotna povratna informacija o pravilnosti, uporaba spominskih bergel, veliko časa
Pomen spoznavne strukture za smiselno besedno učenje
• Ausubel
-> zanima ga učenje v razredu in ne pri eksperimentu
-> poudari da je treba razlikovati med učenjem na osnovi sprejemanja in samostojnega odkrivanja in dobesedno memoriranje in smiselno besedno učenje
-> glavni dejavnik, ki vpliva na učenje in zapomnitev smiselnega gradiva je jasna, stabilna struktura predznanja in ne količina tega znanja
-> struktura je v spominu hierarhično organizirana
-> splošne ideje (sidrne ideje) so osnova, kateri so podrejeni ostali pojmi, morajo biti stabilne
-> pomembni so vnaprejšnji organizatorji (to so okvirne, splošne ideje ki jih učencem posredujemo na začetku poglavja)
• Vnaprejšnji organizatorji
-> je kratka besedna ali slikovna informacija
-> vsebuje povzetek glavnih idej nove snovi
-> ponuja sredstva za povezavo med novim, neznanim in že znanim
-> je dovolj preprost za uporabo
-> predstavljen je, da pomaga ustvariti logične zveze med elementi informacij
-> sestavljalec mora poznati predznanje in sposobnosti učencev
• Križno povezovanje sorodnih pojmov in idej
-> če tega ne naredimo ostanejo sorodni pojmi v različnih poglavjih ločeni -> preveč miselnega napora, možnost nastajanja nepopolnih in napačnih pojmov narašča
• Primerjalni organizatorji
-> shema, ki prikazuje podobnosti in razlike med skupino sorodnih pojmov preprečuje mešanje in zmedo med sorodnimi pojmi
• Kognitivno usmerjeni nasledniki in kritiki Ausubla za osnovo smiselnega besednega učenja jemljejo mentalne sheme ali reprezentacije, ki so že v spominu in pomagajo pri pridobivanju novega znanja
Ali in koliko učenja na pamet?
• Razširjeno mnenje, da je dobesednega učenja preveč
-> pogosto se učenci smiselno snov učijo dobesedno na pamet, ne da bi jo poskusili globlje razumeti in povezati s tem kar že vedo
-> vzrokov za to je več, tudi naravnanost na učenje kot memoriranje
• Učitelj naj
-> ne spodbuja dobesednega učenja na pamet, kjer to ni nujno
-> pri dobesednem obnavljanju s podvprašanji vzpodbujajo k razumevanju in povezovanju
-> pri razlagi aktivira obstoječe znanje, spodbuja nastajanje stabilne pojmovne strukture
-> učence uvaja v različne učinkovite strategije učenja
Besedno učenje z razumevanjem
• Učence je treba naučiti, da sproti osmišljajo, primerjajo in povezujejo posamezne podatke
-> to vodi do globljega razumevanja in trajnejšega znanja
-> globinski in površinski pristop k učenju
• Holt: snov razumem če:
-> jo lahko izrazim s svojimi besedami
-> lahko navedem svoje primer
-> jo prepoznam v različnih oblikah in okoliščinah
-> jo lahko povežem z drugimi idejami in dejstvi
-> jo uporabim na različne načine
-> lahko nekatere posledice predvidim vnaprej
-> lahko poiščem njeno nasprotje
• Spor glede tega, koliko dejstev in podatkov se more učenec pri določenem predmetu naučiti
-> mnogi menijo da je treba čim več znanja najprej nakopičiti, šele potem pa se to znanje povezuje, osmišlja in uporabi
-> če želimo doseči večjo globino in kakovost znanja, je treba žrtvovati nekaj širine
