Kaj je učenje

Question 1

Vrste pojmovanj učenja s perspektive tistega ki se uči (Marton, Salio)

Answer 1

1) kopičenje: kvantitativno povečevanje znanja
2) memoriranje: posredovanih vsebin z namenom kasnejše reprodukcije
3) ohranjanje: trajnejša zapomnitev z namenom kasnejše uporabe
4) osebni pomen: luščenje smisla iz naučenega
5) proces ustvarjanja lastne razlage: da bi bolje razumeli resničnost, sebe, življenje
6) spreminjanje samega sebe kot osebnosti

Question 2

Uradna in strokovna definicija učenja (UNESCO/ISCED 1993)

Answer 2

-> Učenje je vsaka sprememba v vedenju informiranosti znanju , razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev

Question 3

aktivno učenje

Answer 3

• > gre za višjo stopnjo aktivnosti
• > učenje je uspešnejše če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, dialogom, postavljanjem in preizkušanjem hipotez
• > to je učenje ki človeka miselno in čustveno aktivira, je osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine
• > to učenje bo dalo trajnejše znanje, pomagalo razumeti sebe in svet, pametno posegati vanj
• > učenje ni le transmisija ampak živa transakcija (interakcije med subjekti) in transformacija (spreminjanje pojmovanj o svetu)

Question 4

Glavne razlike med nešolskim (spontanim, življenjskim) in šolskim učenjem (Biggs in Moor)

Answer 4

• > pri spontanem je vsebina učencu osebno pomembna in vsajena v življenjske okoliščine, pri šolskem učenju pa gre za vsebine, ki so jih drugi imeli za življenjsko pomembne, učencu si posredovane kot sprejete resnice v simbolični obliki in ločene od konkretnih okoliščin – abstraktne
• > spontano je povezano z živo željo in potrebo naučiti se (loviti ribe), velikokrat spretnosti za preživetje, pri šolskem so težave z motivacijo: ne čuti potrebe po učenju abstraktnih vsebin
• > pri spontanem je normalno da prosimo druge za pomoč, v šolskem učenju se mentorski odnos težko razvije, saj pride preveč učencev na enega učitelja
• > pri spontanem se uspeh ugotavlja po kakovosti naučene spretnosti (to lahko tudi sami preverimo), v šolskem uspešnost izkazujemo v umetnih situacijah pred drugimi

Question 5

Asociativistični in behavioristični pogled na učenje

Answer 5

• krivulje pozabljanja
• Asociativistični pogled = pri učenju gre za ustvarjanje in krepitev asociativnih zvez, pri čemer je bistvenega pomena ponavljanje
• Pavlov: klasično pogojevanje
• Thorndike: zakon učinka ->učinek akcije vpliva na učenje -> ima vpliv na oblikovanje teorije podkrepitve
• Behaviorizem
• > smer v psihologiji ki se osredotoča na proučevanje opaznega vedenja in gleda na učenje kot ustvarjanje zvez med dražljaji in reakcijami
• > S (stimulus, dražljaj) – (O) – R (reakcija)
• > mentalni procesi v organizmu radikalnih behavioristov ne zanimajo (menijo da ne morejo biti predmet znanosti, ker niso dostopni objektivnemu raziskovanju)
• Skinner: radikalni behaviorist
• > opredeli učenje kot razmeroma trajno spremembo v vedenju, ki jo lahko odkrijemo z opazovanjem in vplivamo s podkrepitvijo ki vedenju sledi
• > uporabljal je modele operativnega ali instrumentalnega pogojevanja (vedenje ki je nagrajeno se pojavlja pogosteje oz. se utrdi) -> s tem nadgradi in razširi Thorndikov zakon učinka v teorijo podkrepitve
• Operativno ali instrumentalno pogojevanje (Skinner)
• > akcija organizma je operacija in hkrati sredstvo za dosego cilja
• > gre za postopek oblikovanja vedenja
• > zanima ga tudi učinek stalne in prekinjene podkrepitve na trajnost reakcij ter proces ugašanja in spontanega izboljšanja
• Kritike
• > Skinner reducira kompleksno človekovo učenje na verigo posamičnih reakcij in njihovo podkrepljevanje kar lahko vodi v manipulacijo
• > pri višjih oblikah učenja ni več potrebna sprotna zunanja podkrepitev saj učenec sam uravnava svoje učenje

Question 6

Gestaltisti

Answer 6

• Gestalt
-> iz nemščine: podoba, lik, postava
-> izhajali so iz predpostavke da človek pri zaznavanju teži k ustvarjanju vzorcev -> to pri učenju dosežemo ko problemsko situacijo preoblikujemo da postane podobna temu kar že vemo in dobi za nas logično obliko
-> človekova duševnost ni več tabula rasa, na katere okolica vtiskuje poljubne vzorce vedenja, ampak že sama vključuje določene vzorce pričakovanj, ciljev, izkušenj, kar vpliva na to kako se bo na dražljaje odzvala, jih organizirala in prišla do vpogleda
• Kohler
-> utemelji model reševanja problemov z nenadnim vpogledom (insight)
• Bartlett
-> spomin
-> poda osebam daljše zgodbe, ki jih lahko dvakrat preberejo, po krajšem in daljšem času jo morajo obnoviti -> pokazalo se je da so obnove vsakokrat krajše in različnejše od originala, vsebujejo nove elemente ki odražajo njihove izkušnje, stališča, vrednote… -> njihova težnja k smislu
-> ni mogoče razložiti te težnje k smislu kot asociacij ampak so pomembni tudi notranji procesi osmišljevanja sitaucije oz. že obstoječe mentalne sheme

Question 7

Kognitivizem

Answer 7

• -> psihološka smer ki poudarja pomen človekovih notranjih mentalnih, predvsem spoznavnih procesov pri učenju ter doseganje globljega razumevanja
• Ausubel
-> eden izmed prvih izrazitih kognitivistov
-> osredotoči se na proučevanje mehanizmov smiselnega besednega učenja
-> poudarja bistveni vpliv človekovega obstoječega znanja (kognitivne strukture) na to kako se uči nove vsebine in jih organizira okoli glavnih sidrnih idej
-> smiselno besedno učenje

Question 8

Konstruktivizem

Answer 8

• ->konstrultivistično usmerjeni teoretiki učenja menijo da znanja v gotovi obliki ne moreš drugemu dati ali ga sprejeti, ampak ga mora vsakdo z lastno miselno aktivnostjo ponovno zgraditi -> na to močno vplivajo že obstoječa pojmovanja o svetu in pojavih
-> utemeljujejo da znanja ne sprejemamo od zunaj ampak ga izgrajujemo (konstruiramo) sami z lastno aktivnostjo v procesu osmišljevanja
-> radikalni konstruktivisti zanikajo skladnost med znanjem in objektivno resničnostjo
-> v ozadju tega modela je dojemanje znanja kot subjektivnega konstrukta in osmišljevanja svojih izkušenj in ne kot nekaj objektivnega in neodvisnega od tistega ki spoznava
• Piaget
-> razvojna perspektiva: v razvoju gre za nekaj kvalitativno različnih razvojnih stopenj, na primer predoperativnega in operativnega mišljenja
• Socialni konstruktivizem
-> spoznanje da učenje ni le individualna zadeva ki poteka v posamezniku, ampak je bistvenega pomena dialog (možnost spraševanja, preverjanja, domnev)
-> Piaget poudarja dialog med vrstniki, Vigotski pa socialno interakcijo med otrokom in odraslim

Question 9

Humanistični

Answer 9

• Učenje ni če spoznaven proces ampak je pri njem udeležen človek s celotno osebnostjo
• Fromm, Maslow, Rogers
• Čustva, osebni cilji, želja po spoznavanju, radovednost so enako pomembni kot čisto intelektualni procesi
• Učenje v katerem učenec vidi smisel ga bolj motivira
• Rogers
-> osebno pomembno ali signifikantno učenje: terja ob reševanju za učenca smiselnih problemov aktivnost vseh njegovih spoznavnih, čustvenih in telesnih funkcij
-> to učenje je povezano s konkretno življenjsko situacijo na 2 načina:
1. obravnavani problemi izhajajo iz življenjskih izkušenj
2. neposredna učna situacija mora biti udeležencem godna
• Izkustveno učenje
-> poskuša premostiti vrzel med osebno izkušnjo in objektivnim znanjem
-> aktivna vpletenost v celovito izkušnjo, hkrati razmišljanje in refleksija -> se učimo in osebno rastemo

Question 10

Nevrofiziološka in računalniška perspektiva

Answer 10

• Nevrofizološke raziskave so dobile močan vpliv na preučevanje procesa učenja
• Preučevanje vpliva hemisferičnosti
• Sugestopedija, nevrolingvistično programiranje, naravno ali pravo učenje
• Preučevanje računalniških simulacij učenja in reševanja problemov
• Proučevanje kvalitativnih razlik med ljudmi v tem kako se lotevajo učenja
-> različni stili učenja, mišljenja in spoznavanja