Učenje pojmov in zakonitosti Flashcards
Učenje razlikovanja
• Učenje razlikovanja je po Gagneju pomemben predpogoj za učenje pojmov
-> npr za učenje sadja moramo poznati oblike, barve, okus, velikost
• Otrokom je treba omogočiti raznolike čutne izkušnje (v naravi ali s ponazorili)
-> opozarjamo jih na različne lastnosti, vadimo razlikovanje med čustvenimi vtisi
• Gre za obliko zaznavnega perceptivnega učenja
-> zmožnost ugotavljanja tudi manjših razlik, prepoznavanje in razvrščanje predmetov in pojavov na tej osnovi
-> obstaja možnost mešanja podobnih členov
Kaj so pojmi?
• Vsaka beseda z izjemo lastnih imen
• Opredelitev po Gagneju
-> pri učenju pojmov pojave in stvari razvrstimo v razrede/kategorije z določenimi skupnimi lastnostmi in to kategorijo obravnavamo kot celoto
-> če pojem obvladamo ga prepoznamo, poiščemo nove primere, razlikujemo od neprimerov. Definicija ni nujna sestavina obvladanja pojma
-> pojmi so hkrati enote in orodja mišljenja, organizirajo naše izkušnje, dajejo osnovo za posploševanje in zahtevnejše miselne operacije
-> oblikovanje pojmov pomeni razvrščanje po bistvenih značilnostih, primerjanje predstavnikov
-> poznamo več vrst pojmov:
konkretne in abstraktne pojme (prvi npr »hiša« in drugi »demokracija«)
primarne (čutilom dostopni) in sekundarne (izpeljane iz primarnih npr barve)
preproste (označuje jih majhno število znakov npr trikotnik) in zapletene (potrebujemo veliko značilnosti za njihov opis npr zdravje)
konjuktivne (kjer se znaki seštevajo -> kvadrat ima 4 stranice in 4 kote) in disjunktivne pojme (npr nepopolna družina brez enega starša)
odnosne ali relacijske (izražajo odnose npr desen, večji, zgoraj)
Kako in čemu tvorimo pojme?
• Tvorjenje pojmov je tipično človeška lastnost
• Ni še enotne teorije o tem kako oblikujemo pojme
• Teorija abstrakcije
-> pojem oblikujemo z abstrakcijo (izločanjem) bistvenih skupnih lastnosti iz množice podobnih predmetov (npr ptič leti, vali jajca, ima perje)
-> pri tem razlikujemo med bistvenimi in nebistvenimi lastnostmi (npr velikost ni bistvena)
-> bistvene lastnosti posplošimo na vse predstavnike
• Teorija prototipa (Rosch)
-> pojme oblikujemo na osnovi prepoznanja prototipa (predstavnika), ki združuje največ značilnih lastnosti (npr vrabec je bolj prototip za ptiča kot noj)
-> pomembna teorija za proučevanje konkretnih pojmov
• Pri tvorbi pojmov se poudarja pomen jezika oz. besednega izraza za pojem
-> z besedami drug drugemu sporočamo vsebino pojmov
-> pojma se lažje naučimo če ga označimo z besedo
-> učenje besede in učenje pojma sta dva ločena procesa (pojem lahko obvladamo še preden imamo zanjo besedo, ali pa poznamo besedo in ne pojma)
• Primerjave med novinci in strokovnjaki
-> običajno se pojmov ne učimo ločeno, povežemo jih v mreže organiziranega znanja
-> strokovnjak lažje uvrsti nove primerke saj že ima splošno teoretično znanje
• Kaj smo pridobili s tvorjenjem pojmov?
-> s pojmi vnašamo red in organizacijo (kompleksnost in raznolikost pojavov nadomestimo s simboli -> npr miljone barvnih odtenkov zreduciramo na 20)
-> pomagajo nam prepoznavati predmete in pojave okoli nas, omogočajo uporabo jezika
-> vnašajo ekonomičnost in zmanjšujejo potrebo po neprestanem novem učenju (če zvemo da je neka žival sesalec o njej že nekaj vemo, brez da se učimo)
-> omogočajo šolsko učenje na višji stopnji predpostavljajo da učenci vrsto pojmov obvladajo že od prej in pri razlagi uporabljajo pojme brez nazornih primerov
-> pomagajo spreminjati stvarnost niso le miselne vsebine ampak orodje delovanja, saj jih uporabljamo pri reševanju različnih problemov
• Kaj izgubimo s tvorjenjem in uporabo pojmov?
-> neposredna izkušnja in doživljanje lahko postaneta siromašnejša (izgubijo se odtenki, pojmi do neke mere določajo kaj opazimo npr eskimi imajo 12 izrazov za belo barvo)
-> pojem lahko določi statičnost v dojemanju (upoštevati moramo da se stvari in pojavi stalno spreminjajo npr atom v antiki in danes)
-> nevarnost verbalizma (učitelj uporablja izraze za pojme za katere predvideva da jih učenci obvladajo in da imajo ustrezne predstave, učenci pa izraze le ponavljajo brez prave vsebine)
-> osiromašenje individualnih in čustvenih obarvanosti izkušnje (pesnik in botanik različno doživljata cvetje)
Razvoj pojmov pri otrocih
• Razvoj pojmov je tesno povezan z razvojno stopnjo otrokovega razmišljanja
• Obstajata 2 poti pri otroškem učenju pojmov:
-> samostojno oblikovanje (odkrivanje)
-> pridobivanje (od odraslih v procesu asimilacije in akomodacije, na osnovi spraševanja in besednih razlag)
• Na osnovi razvrščanja ali klasifikacije pogosto preučujemo kakšne pojme imajo otroci in kako jih tvorijo
-> otroku damo predmete, ki naj jih po svoji presoji razvrsti v skupine
-> otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji podobnosti (velike skupaj), nato po funkciji (nož in kruh) in šele pozneje po skupnih značilnostih (pribor)
• Pri otrocih potekata procesa pridobivanja pojmov in besednih izrazov običajno vzporedno
-> ugotovi da različnim stvarem damo enaka imena -> začne organizirati svoje izkušnje -> postopno ugotovi razlike -> preizkuša (»je to pes?«) -> proces lahko primerjamo s procesom reševanja problema
• Prvi otrokovi pojmi ali predpojmi so nejasni in netočni
-> preozki ali preširoki (ptič je vse kar leti)
-> abstraktne pojme si razloži na osnovi konkretnih izkušenj (bolan=biti v postelji in piti čaj)
-> najprej se naučijo pojmov na srednji stopnjosti (ptič se nauči pred sinico in pred vretenčarjem)
• Otrok mora ob sledenju pouku usvojiti odnosne pojme (podoben, različen, naslednji, desni…)
• Piaget: podrobno preučuje razvoj pojmov v posameznih fazah miselnega razvoja
-> predoperativna stopnja = predpojmi
-> stopnja konkretnih operacij = konkretni pojmi
-> stopnja formalnologičnega mišljenja = abstraktni pojmi
• Vigotski: razlikuje pri otroku med spontanimi in znanstvenimi pojmi
-> spontane oblikuje sam
-> znanstvene spozna v šoli in vrtcu
• Naravoslovni pojmi
-> marsikateri se ustvarijo spontano in so intuitivni, nepopolni ali napačni
-> konstruktivistično izhodišče: pojem ni posnetek objektivne resničnosti ampak je rezultat osebne konstrukcije -> učenje bo torej uspešno če si učenec sam izgradi pojem
-> to znanje je trajno in se kljub popravkom znanstvenega učenja lahko zasidra v spominu do odraslosti
• Primeri napačnih pojmov
-> prebavljanje, gledanje, ohranjanje snovi
-> trdovratno vztrajajo do odraslosti
• Gardner: pri poučevanju podcenjujemo izredno moč in vztrajnost idej, ki si jih je o svetu ustvaril otrok.
Poučevanje pojmov
- Konkretne pojme poučujemo s primeri -> induktivno
- Abstraktne pojme poučujemo z definicijami -> deduktivno
- Konstruktivisti poudarjajo da moramo najprej ugotoviti kakšna so obstoječa pojmovanja potem pa jih po potrebi preoblikovati
Poučevanje pojmov s primeri
• Običajno poteka po naslednjih fazah:
1. učitelj se odloči za cilj (npr. je to poznavanje novega pojma ali uporaba)
2. odloči se katere značilnosti bo poudaril in katere zanemaril
3. določi predpogoje (katere pojme morajo poznati da bodo razumeli novega)
4. ugotovi stopnjo predznanja (tudi nepopolnega in napačnega)
5. učitelj pove besedni izraz (če ga učenci še ne poznajo, mogoče poznajo sopomenko)
6. pove nekaj uvodnih pozitivnih primerov (tipični primeri (prototipi), taki ki povezujejo največ lastnosti in ne povzročajo zmede, pozneje doda še nekaj netipičnih za generalizacijo in še nekaj negativnih (ki ne spadajo v obravnavani pojem) -> to pomaga pri definiciji)
7. faza utrjevanja in preverjanja (predloži pomešane pozitivne in negativne primere ki jih morajo samostojno razlikovati in uvrstiti, potem poiščejo svoje primere)
8. skupaj z učenci oblikujejo definicijo (ni nujni sestavni del učenja pojmov, čeprav je zahtevana ponekod že v nižji stopnji oš)
9. novi naučeni pojem se uvrsti v mrežo sorodnih pojmov (npr rob -> ploskev, plašč, površina, mreža se postopno oblikuje v smislu sistema nadrejenih, podrejenih in prirednih pojmov)
• Negativni primer ne pomeni nekaj slabega ampak da nekaj v dani pojem ne sodi
-> pozitivni primer za »vozilo« = avto, vlak, ladja
-> negativni primer za »vozilo« = vrtiljak, motorna kosilnica
-> obstaja podobnost a ni dovolj -> npr motorna kosilnica se premika pa ni vozilo
• Pri primerih je potrebna primerna stopnja nazornosti
-> celovito doživljanj z več čutili, modeli, slike, skice, narava
Poučevanje pojmov prek definicij
• Pojme preko definicij praviloma poučujemo ko so učenci sposobni osnovnega formalnologičnega mišljenja (12+ let)
• Poteka po naslednjih fazah:
1. učencem posredujemo definicijo (lahko je bolj ali manj zahtevna)
2. ugotovimo ali učenci obvladajo vse pojme (da ne razlagamo neznanega z neznanim)
3. povemo nekaj tipičnih pozitivnih in negativnih primerov (ponazorijo širino pojma in razlikovanje med pojmi)
4. preverimo ali obvladajo pojem (prepoznavanje ali samostojno navajanje novih pozitivnih in negativnih primerov)
• Učitelji večinoma preverjajo obvladanje pojma na istih primerih in le dobesedne definicije
• Z najpomembnejšimi pojmi se mora učenec na različnih razvojnih stopnjah srečati večkrat, pojmi postajajo bogatejši, ustreznejši
-> to dejstvo je v prid spiralni razvrstitvi učne snovi in cikličnemu ponavljanju pojmov v učnih načrtih
• Pojmi se razvijajo postopno in skozi daljše obdobje
-> se nadgrajujejo, povezujejo v sisteme…
• Učencem je treba pomagati povezovati pojme v mreže ali sisteme, vzpostavijo naj se tudi medpredmetne povezave (npr pojem zrak pri fiziki, biologiji, geografiji)
• Pojmi niso nekaj statičnega, ampak se razvijajo pri človeku kot vrsti v zgodovini znanosti (filogenetsko) in tudi pri vsakem otroku (ontogenetsko)
Konstruktivistično poučevanje pojmov
• Tradicionalno poučevanje pojmov pogosto ne da trajnih rezultatov, saj se odrasli vrnejo na pojmovanja, ki so jih imeli kot otroci
-> to spoznanje vodi do poučevanja na temeljih konstruktivizma (veliko pozornosti spreminjanju pojmovanj oz. idej)
• Poteka tako
1. najprej ugotovimo obstoječe pojme (intervju, odprta vprašanja, narišejo ali miselni vzorec)
2. na podlagi predznanja načrtujemo učni poseg ki rekonstruira obstoječe ideje (učenec mora ugotoviti da njegova obstoječa razlaga ni ustrezna -> socialno kognitivni konflikt (npr eksmeriment ki pokaže obratno od tega kar mislijo otroci))
3. učencem je treba pomagati ubesediti novo opredelitev (tu tudi primerjajo opredelitev pred in po učenju)
• Ta pristop ni omejen le na OŠ. Tudi na VŠ stopnji in pri izobraževanju odraslih je možno in priporočljivo začeti obravnavo novega pojma z zbiranjem in analizo obstoječih idej o pojmu ali pojavu.
• Dva načina ugotavljanja obstoječih pojmov v skupini
1. učenci najprej individualno napišejo asociacije, nato v manjših skupinah oblikujejo miselne vzorce -> vzorce primerjamo, ugotovimo podobnosti, razlike, napake….
2. V prostoru na steno razobesimo kartice z novimi pojmi, udeleženci se sprehodijo po prostoru in lepijo listke s svojimi opredelitvami
-> postopka sta namenjena ugotavljanju predznanja skupine
-> udeleženci se učijo drug od drugega, spoznajo razlike v opredelitvah
Problemi pri poučevanju pojmov
• Problemi so zlasti
-> prevelika količina pojmov v učnih načrtih in učbenikih
-> verbalizem (enačenje učenja pojmov z učenjem besed in zadovoljitev z obnovo definicije ali dobesednim navajanjem znanih primerov)
-> prezahtevnost pojavov glede na razvojno stopnjo
-> premajhna povezanost pojmov med seboj
• Posledice prevelikega kopičenja
-> površna obravnava
-> hitrejše pozabljanje
-> manj transferja
• Premalo upoštevano je dejstvo da so pojmi v kognitivni strukturi razvrščeni v pojmovne mreže
-> risanje pojmovnih mrež, zemljevidov
-> miselni vzorci nimajo medsebojnih povezav kot pojmovne mreže
• Pojmovne mreže imajo pomembno vlogo pri medpredmetnem povezovanju
-> ključni medpredmetni pojmi (ravnotežje, sistem, kroženje, razvoj)
Učenje zakonitosti, pravil, principov
• Gre za učenje stalnih in zakonitih zvez med dvema ali več pojmi
• 1. pogoj je obvladanje vseh pojmov
• Poteka po naslednjih fazah
1. Analiza predpogojev (kaj morajo učenci obvladati in ali obvladajo to)
2. predstavimo zakonitosti s tipičnimi primeri
3. ob primerih razložimo ali izzovemo učence naj sami oblikujejo razlago
4. navedemo izjeme ali zahtevnejše primere
5. z reševanjem nalog vadimo obvladanje zakonitosti
6. razumevanje preverimo z novimi nalogami
Kaj je faktografija?
• Dejstva ali fakti so trditve z enkratno veljavnostjo
• Zakonitosti in pravila imajo splošnejšo veljavnost
-> dejstva se moramo naučiti v taki obliki kot so predstavljena in z večjo ali manjšo stopnjo razumevanja
-> učenja zakonitosti poteka z reševanjem nalog
• Faktografija je naštevanje, opisovanje dejstev brez vrednotenja
• Dejstvo je nekaj kar obstaja ali se je zgodilo
