Socialnopsihološki dejavniki učenja Flashcards
vidiki razumevanja in uravnavanja skupinskih procesov v izobraževanju
→ učenje običajno poteka v skupinah
→ aktivno znanje se rojeva predvsem v produktivnem dialogu, skupnem poglabljanju smisla
→ vzpostavijo se rutine, ki so odporne proti spremembam
→ učenje sožitja v skupini, reševanja konfliktov, timskega dela
→ učeče se skupine, organizacije
medosebna komunikacija
→ obsega hoteno in nehoteno
→ zavestno ali nezavedno
→ načrtovalno ali nenačrtovano
→ pošiljanje, sprejemanje in delovanje sporočil v medsebojnih, neposrednih odnosih ljudi
→ gre za izmenjavo misli in čustev na osnovi skupnega sistema simboličnih znakov
interakcija
obojesmerno vplivanje
osnovna postulata o komunikaciji
→ nemogoče je ne komunicirati
→ vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik
- 4 ušesa
→ kdo si, kakšen si
→ kaj mi sporočaš
→ kakšen je najin odnos
→ kaj želiš od mene, kakšen vpliv imaš name
za zbiranje podatkov o mikrosocialni strukturi uporabljamo
sociometrične tehnike
splošne značilnosti razredne interakcije
→ dinamična in spremenljiva
→ vsebuje besedna in nebesedna sporočila
→ poteka po pravilih ki so delno uradna delno neformalna
→ je merljiva
→ nanjo vpliva fizikalno in socialno okolje
→ je vzajemna, krožna, cirkularna (učitelj in učenci vplivajo drug na drugega)
pomen prvega stika
- besedno, nebesedno, zavedno, nezavedno sporoča odnos
- predstavi sebe in kaj bodo delali
- pokaže interes, posluh za njihova pričakovanja
- pove pravila igra, kaj pričakuje, kakšen okvir postavlja njihovemu vedenju
- šele ko vzpostavi dober odnos odpre vrata za kvalitetno vsebinsko komunikacijo
Korthagen – 3 skupine osebnostnih lastnosti uspešnih učiteljev
→ mišljenje: jasno, radovedno, prodorno, objektivno
→ občutenje: odprtost, ranljivost, zavzetost, skrb, ljubezen, sočutje
→ težnje: iniciativnost, odločnost, trdnost, usmerjenost k cilju
- Rogers – značilnosti ki vplivajo na psihosocialno ozračje pomembnega učenja
→ učiteljeva kongruentnost – skladnost: učitelj naj bo pristen
→ brezpogojna naklonjenost: zaupanje učencem, ozračje gotovosti
→ empatično razumevanje in sprejemanje učenca tak kot je
- dokazano pomembne lastnosti:
ekstravertiranost, empatičnost, osebnostna zrelost in stabilnost, samozaupanje in pozitivna samopodoba, odprtost do negotovosti, proaktivnost
model avtoritativnega vodenja
→ učitelj vodi, o vsem odloča sam, pri tem ne razloži pravil ali zahtev, ni pripravljen na razgovore in pogajanja, odklanja dialog, ne upošteva mnenja drugih
→ vzorec komunikacije poteka največ od učitelja k učencem, s strani učencev prihajajo samo odgovori, prevladuje frontalna oblika
→ celotna odgovornost za rezultate je na strani učitelja
- model demokratičnega vodenja
→ učitelj učencem predstavi cilje, zahteve in kriterije ter jih obrazloži in spodbudi učence k dajanju predlogov
→ odprt je za odgovarjanje
→ ima avtoriteto ki temelji na znanju in izkušnjah ne pa na sankcijah
→ pouk ne poteka samo frontalno ampak tudi skupinsko
→ učence navaja na samostojnost in prevzemanje odgovornosti
Flandersov sistem analize razrednih interakcij (FIAS)
→ izhaja iz osnovne dimenzije inciativa-reagiranje
→ izurjen opazovalec vsakih nekaj sekund označuje kdo in o čem v razredu govori ter ugotavlja delež sestavin interakcije
→ sestavine: učiteljevo reagiranje, učiteljeva inciativa, reagiranje učencev, inciativa učencev, molk/zmeda/samostojno delo
- zakon dveh tretjin
učitelj govori 2/3 časa, 1/3 pa učenci