Nižje in višje oblike učenja

Question 1

Različne oblike učenje:

Answer 1

• 1. učenje na osnovi lastnih izkušenj (če se opeče se ne dotika več štedilnika, če je nagrajen ponavlja)
2. učenje z opazovanjem ali s posnemanjem (prevzame oblike vedenja ne povsem zavedno)
3. spoznavno učenje (tesno prepleteno z besednim/simboličnim učenjem)
4. metakognitivno učenje (je učenje o učenju, razmišljanje o procesu učenja)
• Gagne: hiearhična klasifikacija oblik učenja
1. učenje (psiho)motoričnih spretnosti (drsanje, inštrumenti…)
2. učenje besednih informacij (podatki, dejstva)
3. učenje intelektualnih spretnosti, se deli na:
- učenje razlikovanja (barve, oblike, velikosti…)
- učenje konkretnih pojmov (jezero, mačka…)
- učenje abstraktnih pojmov (harmonija, monarhija…)
- učenje pravil, principov, zakonitosti
- učenje pravil višjega reda/reševanje problemov (pitagorov izrek, ploščina…)
4. učenje spoznavnih/kognitivnih strategij (kontroliranje učenja in mišljenja)
5. učenje stališč (določa izbiro akcije, npr stališče do VŽU)

Question 2

Psihomotorično učenje ali učenje spretnosti

Answer 2

• Gre za kompleksno zaporedje dejavnosti (gibov), ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način, naučimo se jih z vajo in podkrepitvijo.
Gre za gladko, natančno in pravilno izvajanje dejavnosti, ki vključuje uporabo mišic.
• PSIHOmotorične
-> ker podarjamo da je izražena spoznavna sestavina (teoretični del)
Postopki in pogoji učenja spretnosti
• Faze v pridobivanju spretnosti
1. spoznavna faza: razlaga, demonstracija izvajanja
2. faza učenja: utrjevanje z vajo in ponavljanjem
3. faza avtomatizacije: utrdijo se nove živčne poti, kontrola se prenese na ekstrapiramidalni živčni sistem
• Pogoji pridobivanja spretnosti
1. stičnost: povezovanje, izvajanje in vadenje tistih delov spretnosti ki sodijo skupaj
2. vaja ali ponavljanje: nujen sestavni del učenja vsake spretnosti, pod nadzorom da se ne utrjuje napačno ponavljanje, odmori preprečujejo utrujenost in naveličanost, ponavljamo tudi zaradi avtomatizacije (da se osredotočimo na zahtevnejše dele)
3. podkrepitev: povratna informacija o pravilnosti, individualen stik, najidealnejša je takojšnja povratna informacija

Question 3

Razlika med analitičnim in celostnim pristopom

Answer 3

-> primer: učenje klavirja
analitično: prstne vaje, etude -> skladba po delih -> celotna skladba
celostno: izhaja iz cele skladbe, prstne vaje so podrejene temu cilju

Question 4

Besedne in druge komunikacijske spretnosti

Answer 4

• Sposobnost jasne razumljive razlage, vodenje dialoga in diskusije, poslušanje sogovornika…
• Najučinkovitejše jih pridobimo z nadzorovano vajo (ob učitelju, mentorju, ki usmeri pozornost na pomembne vidike in daje ustrezno povratno informacijo)
• Mikropouk: nastopanje pred kolegi, manjšimi skupinami učencev -> šele kasneje resnična situacija
-> povratna informacija: posnetki, poslušalci, mentor
• Je izkustveno učenje, kjer se neposredna izkušnja prepleta z analizo, teoretično osvetlitvijo in ponovnim poskušanjem

Question 5

Učenje z opazovanjem ali posnemanjem

Answer 5

• Vedenje v socialnih situacijah
• Usvojimo zapletene oblike vedenja le na osnovi opazovanja modela.
• Ni zavesten in nameren, a je učinkovit in ima dolgotrajne posledice
• Z metodo demonstracije je nameren
Postopki in pogoji učenja z opazovanjem
• Dejavniki
-> značilnost modela (avtoriteta, privlačnost, ugled) -> nadomestna ali posredna podkrepitev (če je model kritiziran bo posnemanja manj)
-> osebnostne lastnosti opazovalca (sugestibilnost, nemoč, odvisnost, nesamozavest, podobnost modelu)
-> značilnost situacije (stres, čustvena obremenjenost, panika povečajo težnjo po posnemanju)
• Vpliv na posameznika
-> nauči se novih oblik vedenja
-> okrepi se že obstoječi način ravnanja
-> odstranijo ali vzpostavijo se zavore vedenja
• Učenje agresivnega vedenja s posnemanjem
-> bolj bi bilo treba izkoristiti možnosti učenja prosocialnih oblik vedenja
• Predvidevanje (oblikujemo predstave, kaj nam določeno vedenje prinese)
• Razvoj notranjih standardov
-> vplivajo na vedenje ko modela ni več
• Faze namernega učenja z opazovanjem
1. faza pozornosti: usmerjanje učenčeve pozornosti na pomembne vidike, ter spodbujanje pozornosti
2. faza zapomnitve: vizualni in epizodični spomin
3. faza reprodukcije: aktivno izvajanje naučenega
4. faza motivacije: uporaba naučenega
• Učitelj naj ob demonstraciji glasno razmišlja, išče ideje, komentira vsako fazo