Celostni pristopi k učenju Flashcards
Lozanova sugestopedija
• Lozan je intenzivno proučeval vplive sugestije (sugestologija) in možnost uporabe v izobraževanju (sugestopedija)
-> njegovo izhodišče je spodbujanje celostnega delovanja možgan
• Predpostavlja da smo pri učenju najuspešnejši če smo telesno in duševno sproščeni
• Procesi sprejemanja in predelave dražljajev so tako kompleksni in večplastni da jih ne moremo obvladati le na ravni zavestne pozornosti
-> vključiti moramo tudi podzavest
• Sugestija lahko služi kot sredstvo za delovanje na podzavestni ravni
-> vpliv sugestije se pojavlja v vseh medosebnih stikih in komunkaciji
-> lahko jo uporabljamo tudi bolj načrtno
• Nosilci sugestije
-> avtoriteta učitelja (temelji na zaupanju učencev)
-> infantilizacija udeležencev (začasen povratek v igrivo otroško sproščenost)
-> psevdopasivnost (alpha stanje = stanje sproščenosti -> klasična glasba, mehki sedeži…)
-> mnogoplastnost komunikacije (govorica telesa, intonacija, ritem, sugestivni izrazi)
-> periferni dražljaji (plakati, slike, izreki na stenah)
• Učenje poteka v vedrem vzdušju, da se učenci znebijo notranjih zavor
• Prehod v budno sproščenost se poglobi z vodenim fantazijskem sproščanjem in vizualizacijami
• Pomembna je uporaba pozitivnih sugestivnih besed, metafor in metaforičnih zgodb
• Uspešno učenje spodbuja celotno fizično okolje (glasba, barva sten, oprema) in skupinsko ozračje
Hipnopedija ali učenje v spanju
• Največji učinek: osebam so predvajali gradivo v obdobjih plitvejšega spanja (REM spanje s sanjami) v 90 min intervalih
• Pomembno je da je nezavedno učenje podprto z zavednim saj prvo ustvarja le preproste asociacije in ne miselne predelave
• Hipermnezija: desetkrat hitrejše učenje npr tujih besed
• Nevrolingvistično programiranje – NLP
-> Grinder in Bandler
-> značilnosti sugestopedije so razširili s tehnikami, ki med učenjem čim bolj ostrijo in upoštevajo vsa čutila -> model desetih čutov
-> NLP poudarja spodbujanje pozitivne sodbe o sebi s pomočjo uporabe vizualizacije in metafor ter domiselno vključuje miselne vzorce
Izkustveno učenje
• Nastalo je kot izraz želje da se tesneje povežeta teorija in praksa
• Kolb
-> izkustveno učenje je vsako učenje v neposrednem stiku z resničnostjo ki jo proučuje, gre za neposredno srečanje s pojavom in ne samo razmišljanje o tem pojavu
• Walter in Marks
-> izkustveno učenje je zaporedje dogodkov z enim ali več učnih ciljev ki terja aktivno vpletenost udeležencev na eni ali več točkah tega zaporedja
-> osrednja postavka je da se učimo najboljše če sami nekaj naredimo
• V pomoč pri razvijanju lastnosti ki jih bodo ljudje vse bolj potrebovali (prožno prilagajanje, razvijanje avtonomije, občutljivost, sposobnost komunikacije in sodelovanja, celovito dojemanje situacije)
• Osrednjo vlogo igra osebna izkušnja
• Človekovo učenje poteka v prepletu dveh dimenzij spoznavanja
-> prvo: neposredno, enkratno, subjektivno doživljanje in abstrakcija
-> drugo: od razmišljajočega opazovanja do aktivnega poseganja
-> gre za ciklično prehajanje ravni (ni pomembno kje začnemo, ampak da jih povezujemo)
• Izkustveno učenje je oblika učenja, ki skuša povezati neposredno izkušnjo, opazovanje, spoznavanje in ravnanje v neločljivo celoto
-> ne omejuje se na posredovanje simbolov ampak v učenje stalno vpleta izkušnje
-> ne razlaga in ne našteva ampak spodbudi simulacijo in analizo ter nato poveže s teorijo
• Krog izkustvenega učenja po Kolbu
-> konkretna izkušnja -> razmišljujoče opazovanje -> abstraktna konceptualizacija -> aktivno eksperimentiranje -> konkretna izkušnja….
• Glavne značilnosti
-> je cikličen proces (razrešujejo se konfliktni med nasprotnimi načini spoznavanja, ni pomembno kje začnemo ampak da dosežemo vse stopnje)
-> je holističen način prilagajanja svetu (povezujejo se procesi zaznavanja, čustvovanja, razmišljanja, delovanja v neločljivo celoto)
-> proces ustvarjanja znanja in ne prejemanje gotovih spoznanj od zunaj (stalno preoblikovanje zanj, pojmov idej, izkušenj)
• Poteka celo življenje, faze:
-> pridobivanje znanja (formalno šolanje)
-> specializacija (zgodnja odraslost)
-> integracija (specialističnega znanja in vrednostnih razsežnosti, uvid širšega smisla znanja)
Metode in postopki izkustvenega učenja
• Tradicionalne učne metode: predavanje, demonstracija, delo s tekstom
-> zajamejo le del kroga izkustvenega učenja
-> poudarjajo pridobivanje sistematičnega abstraktnega znanja kot najvišji cilj
• Metode izkustvenega učenja
-> izzivajo, upoštevajo, utrjujejo izkušnje kot bistveno sestavino učenja
• Učne metode izkustvenega učenja delimo na osrednje in podporne
-> osrednje: simulacije, igra vlog, socialne igre, strukturirane naloge, skupinska interakcija, telesno gibanje in sproščanje
-> podporne: opazovanje, čas za razmislek, fantaziranje, vizualizacija, terenske izkušnje, ekskurzije, metoda primerov, skupinska interakcija, telesno gibanje, sproščanje
• Mikropouk
-> izobraževanje učiteljev
-> nekajminutno poučevanje manjše skupine učencev ali kolegov -> analiza in povratna informacija
-> seminarji stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev
-> naloge vodje: načrtovanje učne izkušnje, uvodna faza (navodila, vzdušje), faza aktivnosti (spremljanje procesa), faza analize (vprašanja), faza povzetka in transfera (dogajanje povezati s cilji in teorijo), faza ovrednotenja (kaj je bilo dobro, kaj izboljšati)
• Štirje skupki dimenzij izkustvenega učenja in njihovi odnosi (str 126)
• Upoštevati je treba okoliščine (značilnosti, pričakovanja, izkušnje, želje, prostor, oprema, čas)
• Globina vplivanja je odvisna od okoliščin, interakcije, vodje, pripomočkov
• Temeljno je kakovostno vodenje
