Pomnjenje in pozabljanje

Question 1

Pomen in metode proučevanja pomnjenja

Answer 1

• Metode
1. metoda obnavljanja ali reprodukcije (zapomnjeno snov je treba dobesedno ali s svojimi besedami obnoviti)
2. metoda prepoznavanja ali rekognicije (izmed elementov izbrati pravo opcijo, za metoda daje nekoliko višje rezultate kot prejšnja, saj je laže prepoznati pravilni odgovor kot ga samostojno oblikovati)
3. metoda prihranka ali ponovnega učenja (že usvojeno gradivo se po določenem času ponovno naučimo. Primerjamo koliko poskusov je bilo potrebno prvič in koliko drugič, razlika je prihranek ki ga izrazimo v %)
4. metoda rekonstrukcije (ponovno vzpostavimo pravilne odnose med danimi že naučenimi elementi gradiva (razvrstiti zgodovinske dogodke))
5. metoda serijske reprodukcije (elemente serije ponoviti v pravem vrstnem redu, varianta predvidevanja (predvidevati kateri element sledi))
• Manj običajne metode
-> proučevanje spominjanja s prostimi asociacijami z merjenjem reakcijskega časa
-> proučevanje spominjanja v hipnotičnem stanju
-> proučevanje spominskih motenj pri ljudeh z možganskimi okvarami in poškodbami, po možganskih operacijah
-> električni možganski potenciali

Question 2

Teorije pomnjenja – dve tradiciji

Answer 2

• Dva pristopa
1. asociativistična tradicija (Ebbinghaus)
-> proces pomnjenja je razlaga kot ustvarjanje in utrjevanje asociacij med raznimi vtisi
-> zapomnitev nesmiselnih zlogov
2. Bartlett
-> pomnjenje kot proces aktivnega izgrajevanja smisla
-> zgodbe
• Druga tradicija poudarja aktivno vlogo posameznika, njegovega znanja in izkušenj pri zapomnjevanju
• Pomnjenje je dvosmerna cesta: na zapomnitev novega vpliva predznanje

Question 3

Ebbinghausova krivulja pozabljanja; teorija nerabe in interference

Answer 3

• Učenje zlogov
• Kako čas vpliva na zapomnjeno
• Pozabljanje je najhitrejše takoj po učenju (prve pol ure), nato se upočasni
-> tempo je odvisen od smiselnosti
• Učinek reminiscence
-> začasno izboljšanje zapomnitve nekaj minut po učenju (takrat obnovimo boljše kot tik po učenju)
• Učenje daljše serije podatkov
-> zapomnimo si prve, zadnje in izstopajoče podatke
• Teorija nerabe
-> sčasoma spominske sledi, ki jih ne uporabljamo izginejo
-> od te teorije kasneje odstopi
• Teorija interference
-> glavni vzrok pozabljanja je medsebojno mešanje raznih spominskih vtisov
-> npr se učiš nekaj podobnega
-> proaktivna inhibicija (že vzpostavljene asociacije negativno vplivajo na vzpostavitev novih)
-> retroaktivna inhibicija (novo učenje negativno vpliva na zapomnitev že naučenega)
-> primeri: ista beseda ki ima v različnih jezikih drugačen pomen, črke CPH v cirilici….
-> sledijo si naj različni predmeti pri učenju, pomembni so aktivni odmori, spreminjanje aktivnosti
-> Ausbel reče da ne gre za inhibicijo ampak pozitivni transfer (povezovanje prejšnjega in zdajšnjega znanja -> ljudje, ki imajo veliko znanja na nekem področju si bolje zapomnijo novo snov)

Question 4

Pozabljanje in priklic smiselnega gradiva – Bartlett

Answer 4

• Namesto nesmiselnih zlogov uporablja zgodbe
  
  • Kvalitativne spremembe v spominu (novi podatki, izkrivljanja, poenostavitve, neznano v znano (kanu v čoln))
  • Osebe izpolnjujejo nelogičnosti in vrzeli na osnovi lastnih izkušenj, pričakovanj, stališč -> težnja po smislu
  • Vpliv obstoječih pričakovanj na obnavljanje so proučevali že gestaltisti s slikovnim gradivom, podobno se dogaja pri šolskem učenju
  • Sidrne ideje: jasne, stabilne, za kakovostno zapomnitev

Question 5

Teorija informacij in večfazni model spomina

Answer 5

Večina raziskovalcev priznava trifazni model strukture spomina (Atkinson, Shiffrin)

• > ta model skuša razložiti kaj se dogaja z informacijo od sprejetja, uskladiščenja, predelave do priklica in uporabe
• > kaj se dogaja v fazah in kaj je njihova funkcija
  1. Senzorni register ali trenutni spomin (TS)
  • > faza selekcije ali izbora dražljajev, ki bodo šli v obdelavo
  • > le majhno število dražljajev se uspe prebiti naprej, največ se jih izgubi
  • > varnostni filter: ščiti duševnost pred poplavo vtisov, da se le dražljaj, ki zbudi pozornost prebije v kratkotrajni spomin
  • > že obstoječe sheme določajo pomen ki ga pripišemo dražljajem in kako jih organiziramo
    2. Kratkotrajni ali delovni spomin (KS)
  • > nekaj trenutkov do 20 sekund
  • > prikličemo tudi iz dolgotrajnega spomina -> takrat ima funkcijo delovnega spomina (začasno shranjujemo, predelujemo, urejamo in izbiramo trenutno aktualne informacije))
  • > če npr slišimo novo telefonsko jo ponavljamo ali pa kodiramo da jo damo v dolgotrajni spomin
  • > značilnosti kratkotrajnega spomina: omejena kapaciteta, skladiščimo podatke v takšni obliki kot smo jih sprejeli, je pretežno slušen
  • > retrogradna amnezija (pozabljanje za nazaj) = ob šoku pozabiš vse dogodke nekaj minut pred šokom ker je moten proces skladiščenja v dolgotrajni spomin, starejši spomini ostanejo neokrnjeni
  • > kapaciteta kratkotrajnega spomina znaša približno sedem med seboj nepovezanih enot (7 +- 2)
  • > delovni spomin (je del kratkotrajnega spomina, ki je na voljo za mentalne operacije med razmišljanjem in reševanjem problemov, srečajo se informacije s tistimi ki jih prikličemo iz dolgotrajnega)
  • > kako upoštevati pri pouku in učenju? = učitelj zbuja in vzdržuje pozornost (pazite, sledi nekaj pomembnega), uvajanje novosti in presenečenj, variiranje glasu ali predstavitve, zbujanje čustev radovednosti
  • > Monotonija je največji nasprotnik pozornosti
  • > Prehod iz kratkotrajnega v dolgotrajni spomin je lažji, če novo gradivo navežemo ali obesimo na obstoječe podobne pojme, če ga grupiramo v strukturo, sistem ali mrežo
    3. Dolgotrajni spomin (DS)
  • > velikanska kapaciteta (10-15 bitov)
  • > glavni problem ni skladiščenje kot pomankanje prostora ampak priklic informacij
  • > več različnih struktur (čutni spomin (vid, sluh, vonj, tip…), motorični spomin (gibalni), podzavestni spomin)
  • > epizodični spomin (spomin na razne dogodke v časovnem zaporedju skupaj s čutnimi vtisi in čustvi ki so jih spremljali)
  • > semantični spomin (besedno oz. simbolično znanje v obliki med seboj povezanih jezikovnih izjav (ptič leti, žival diha…), pojmovne mreže, vsebujje zaporedja postopkov (proceduralno znanje))
  • > za uspešno zapomnitev moramo znanje organizirati v sisteme (Tulvingov eksperiment – dve skupini istih besed, ene organizirane ene ne)
  • > besedo povežemo s pomenom da se trdneje zasidrajo v spomin
  • > sheme: zbirke splošnega prejšnjega znanja o tem, kako nekateri pojavi potekajo, kakšno zaporedje dogodkov, kakšni so odnosi med njimi, kaj naj pričakujemo… (paketi znanja, scenariji -> osmislijo dogodke ter usmerjajo akcije)

Question 6

Holografski model spomina

Answer 6

• Karl Pribram postavi holografsko teorijo spomina
  
  • Skladiščenje spominskih sledi poteka po načelu holograma (tridimenzionalne podobe, fotografije narejene z laserskimi žarki)
  • V vsakem delcu možganov je uskladiščena celota, kar pojasnjuje praktično neomejen potencial spomina in zmožnost, da pri poškodbah eni deli prevzamejo funkcijo drugih

Question 7

Kako izboljšati zapomnitev in priklic bolj ali manj smiselne snovi?

Answer 7

• Aktivno učenje (aktivno ustvarjamo smisel in povezujemo novo z znanim)
1. ukrepi za izboljšanje zapomnitve manj smiselne in nepovezane snovi
-> večkratno ponavljanje z odmori, prekomerno učenje tudi ko že obvladamo, zmanjšanje interference, grupiranje ločenih delov snovi, upoštevanje mesta v seriji, več pozornosti srednjim delom, mnemothenični pripomočki
2. pri zapomnjevanju bolj smiselne snovi in učenju z globljim razumevanjem pride v poštev uporaba zahtevnejših strategij
-> priklic predznanja, preoblikovanje napačnega predznanja, organizacija preveč preprostih shem, iskanje in izločevanje bistvenih pojmov in odnosov med njimi, osmišljanje, organiziranje znanja v sisteme, upoštevanje organizacije tiskanega besedila, povezovanje sistemov besednega vidnega slušnega spomina, matemagenske dejavnosti
• Mnemotehnični pripomočki
-> spominske bergle, tehnike za lažjo zapomnitev
-> učenje besed v tujem jeziku
-> slikovni ali pomenski posredniki
-> če si zapomnjuješ sekvence števil si jih povežeš s slikovnim materialom
-> povezava simbolov z melodijami, gibi, ritmom
-> uporaba akronimov (zlogi, črke)
-> metoda lokalizacije (zaporedne hiše v ulica)
• Matemagenske dejavnosti
-> aktivnosti ki rojevajo znanje (vprašanja, izpisovanje…)

Question 8

Ali si moramo vse enako dobro zapomniti?

Answer 8

Gagne: opredelitev snovi na tri funkcije zapomnitve

1. nekateri podatki (npr besedilna naloga; zapomnimo si dokler ne rešimo naloge)
2. podatki ki so posredniki ali mediatorji (npr pri določenem podnebju navede učitelj specifično količino padavin, temperatur… kasneje poznamo to le na osnovni ravni)
3. znanje za zmeraj (intelektualne spretnosti (učne strategije, računske operacije,, pristop k reševanju problemov, povezanost pojavov, razvojnost), najosnovnejši podatki (klasifikacije, književniki, mejniki, osnova sistema elementov), osnovni pojmi, glavna pravila in zakonitosti)