Transfer učenja Flashcards
Opredelitev in pomen učnega transfera
• Transfer učenja je prenos učnega učinka s prejšnjega na nadaljnje učenje
-> z enega predmetnega področja na drugo, iz znanih okoliščin v nove
• Pričakujemo, da se učenje predmetov prenaša na druge poklicne, življenjske situacije
-> da si učenci na osnovi pridobljenega znanja drugače razlagajo pojave, se znajo izražati in odločati
• Transfer pričakujemo tudi ob prehodu iz nižje na višjo stopnjo šolanja
• Pomemben je v času hitrih sprememb
• Izkušnje kažejo da pri učenju ne pride pogosto do pričakovanega transferja
-> šolsko znanje je interno -> ni dovolj uporabno v spremenjenih okoliščinah
Vrste transfera
• Razlikujemo pozitivni in negativni transfer
-> pozitivni: pozitivni učinki prejšnjega na nadaljnje učenje
-> negativni: prejšnje znanje in izkušnje negativno vplivajo na nadaljnje
• Vertikalni ali specifični in horizontalni ali splošni transfer
-> vertikalni: učinki se prenašajo znotraj istega področja znanja ali predmeta s prejšnjega na nadaljnje učenje, gre za področja s hierarhično zgradbo, kjer je določeno predznanje pogoj za nadaljnje učenje
-> horizontalni: učni učinki se prenašajo širše, med predmeti in med prakso, med življenjskimi in šolskimi situacijami
• Motorični transfer
-> učenje ene gibalne spretnosti ali športne panoge vpliva na drugo
• Transfer specifičnega znanja
-> poznavanje sistema in značilnosti npr predstavnikov v živalskem svetu
-> splošni principi, metode, učenje stališč
• Čustveni transfer
-> projekcija odnosov do staršev na terapevta, učitelja
Tradicionalni pogledi na možnosti in teorije transfera
• 3 glavne teorije transfera ki poskušajo razložiti kaj je tisto kar se prenaša, kateri so mehanizmi, pogoji, kako ga pospešujemo
• Teorija formalnih disciplin
-> iz predpostavke da je duševnost sestavljena iz funkcij kot so pomnjenje, koncentracija, mišljenje, sklepanje -> te funkcije z vajo razvijamo in okrepimo
-> največjo vrednost imajo predmeti kot so matematika, logika, klasični jeziki
-> za transfer ni pomembna vsebina ampak formalni prispevek (urjenje spomina, sklepanje, sistematičnost, natančnost)
-> tako pridobljeno znanje se lahko prenaša na poljubna področja
-> teorija je optimistična glede možnosti transfera
• Teorija identičnih elementov
-> trdi nasprotno od teorije formalnih disciplin
-> bistvo je trditev da je transfer možen samo med predmeti oz področji ki imajo vsaj nekaj skupnih, enakih ali podobnih elementov
-> učinek predhodnega učenja je po tej teoriji dosti bolj omejen in specifičen
-> teorija je pesimistična glede možnosti transferja
-> mnogi to teorijo razumejo preozko (da se prenašajo le vsebinsko podobni elementi, v bistvu pa se prenašajo tudi identični procesi)
• Teorija posploševanja – generalizacije
-> transferno vrednost imajo predvsem znanja na splošnejši ravni (z razumevanjem naučena pravila, posplošitve)
-> Judd eksperiment z metanjem na tarčo pod vodo
-> za transfer so pomembne tudi učne metode in ne le vsebine
-> predmet ima večjo transferno vrednost če pri proučevanju povezujemo posebno s splošnim, teorijo s prakso, razumevanje in uporabo
Sodobni pogledi na pogoje in možnosti transfera
• Danes se kognitivni psihologi usmerjajo zlasti v proučevanje miselnih procesov ljudi, ki izkazujejo dober transfer v učenju
-> Kaj pomaga ljudem ki obvladajo transfer premoščati vrzel med prvotnim učenjem in novo situacijo?
-> Če vemo odgovor na to, ali lahko uspešno proučujemo tudi tiste ljudi, ki spontano ne pridejo do transfera?
• Šolsko učenje preredko prinaša zaželene transferne učinke
-> učenci ne uvidijo povezave med šolskim znanjem in življenjskimi problemi
-> običajno je težava da je prvotno učenje preveč vezano na konkretno situacijo v kateri je potekalo
• Kako premostiti razliko med prvotno in novo situacijo
• Značilnosti učencev ki jim uspeva ta prenos
-> znajo vključevati metakognitivno znanje in spretnosti
-> znajo uporabljati mentalne modele danega področja
-> obvladajo drugačne strategije reševanja problemov
• Metakognicija
-> je poznavanje lastnega načina kognitivnega sistema in njegovo uravnavanje
-> med učenjem se sprašujemo: kaj že vem, kakšen načrt za reševanje je ustrezen, ali lahko predvidim rešitev, naj spremenim postopke, kako ugotovim če sem na pravi poti
-> z metakognicijo spremljamo in uravnavamo lastno učenje in si pomagamo s prejšnjimi izkušnjami
-> eni učenci jih razvijejo spontano, eni pa ne (tem učitelj pomaga z navodili)
• Mentalni ali miselni modeli
-> vsebujejo z besedami, slikami, diagrami ali analogijami predstavljeno bistvo nekega področja ter odnosi med pojavi in sestavinami
-> dober model je varčen, omejen na bistvo, močan, zgovoren
-> konkretni modeli so boljši kot abstraktni
-> morajo biti pravilni saj približni lahko zavajajo
• Učinkovitost strategije reševanja problemov in razlikovanje novincev in izvedencev
Transfer in pouk
• Pri razvijanju transfera je treba najti ravnotežje med vsebinskim proceduralnim transferom
-> vsebinski: prenos konkretnih podatkov, pojmov, zakonitosti iz predmetov v življenje
-> proceduralni: prenos splošnih, širše uporabnih spretnosti, postopkov, orodij učenja in mišljenja, skupnih raznim predmetom
• Proceduralni transfer
-> ne smemo ga več prepuščati naključju
-> natančno je treba opredeliti pomembne postopke in miselne spretnosti, ki naj bi jih učenci obvladali in tudi to, kako jih razvijati in ugotoviti uspešnost teh ukrepov
• Razvijanje medpredmetnih spretnosti
-> spretnosti: komunikacijske, numerične, osebne, socialne, učne strategije in strategije reševanja problemov ter spretnosti za uporabo informacijske tehnologije
-> študentje spretnosti: komunikacija, sodelovanje, študij, samostojnost, medosebno vplivanje, organiziranje, reševanje problemov, poučevanje, informacijske, podjetniške
• Glavna pot = izkustveno učenje, ki povezuje konkretno izkušnjo, njeno opazovanje, proučevanje in teoretično pojmovno osnovo z aktivnim preskušanjem
-> najprimernejša pot za povezovanje teorije in prakse
-> posebna vloga praktikumov, ustanov, na terenu, študij primerov, simulacije, projekti
Učenje mišljenja
• De Bono
-> program CoRT (cognitive research trust)
-> 9-11 letniki
-> osredotočen na razvoj miselnih spretnosti, ki otrokom pomagajo obvladati življenjske probleme (izbira poklica, sožitje, bivanje)
-> urijo se različne tehnike (npr PMI – plusi, minusi, interesantno)
• Nisbet
-> Miselni kurikulum (namerno spodbuja razvijanje prenosljivih miselnih spretnosti in je proti kopičenju internega znanja)
• Razvijanje prenosljive spretnosti in spretnosti prenašanja
• Ustvarjalno mišljenje vs kritično mišljenje
-> ustvarjalno: ki ob problemu išče različne poti, ideje, rešitve
-> kritično: primerja in vrednoti ideje z vidika logičnosti, uporabnosti, zanesljivosti, koristnosti, podmen, stališč, vrednote
• Analitično vs ekosistemsko mišljenje
-> analitično poudarja posamezne elemente sistema, sistemsko pa celoto (izmenjave, povezave)
-> analitično gre korak za korakom, sistemsko se opira na zapažanje celote
-> analitično se opira na natančnost detajlov, sistemsko pa na zapažanje celote
-> analitično gradi natančne in podrobne vzorce, sistemsko pa ponuja manj natančne vzorce a uporabne za odločanje
Napotki za razvijanje transfera
- Bodite pozorni na transferne cilje predmeta in razlikuje med vsebinskim in procesnim transferom
- Učencem jasno predočite cilje: kakšen transfer in kakšna je korist
- Upoštevajte predznanje učencev, odpravite vrzeli
- Poudarite posameznosti (podatki, dejstva) in splošnejša pravila, ki imajo večjo transferno vrednost
- Učencem na več primerih pokažite kje je določeno pravilo uporabno
- Učenci naj uporabljajo pravila najprej v podobnih, ponavljajočih se problemskih situacijah, da postopke avtomatizirajo, nato pa v vse bolj oddaljenih situacijah
- Kjer je mogoče vključite primere iz življenja in poklica, da ne bo uporabno le v šoli
- Učencem pomagajte premoščati medpredmetne pregrade: isto področje znanja jim osvetlite z različnih vidikov in jih spodbujajte k povezovanju spoznanj med predmeti
- Pozornost posvetite razvijanju prenosljivih medpredmetnih spretnosti in hkrati pomagajte razvijati spretnost prenašanja teh strategij v različne situacije
- Ponudite pregledne, močne mentalne modele s svojega področja
- Učenci naj občasno rešujejo zapletene resnične probleme, kjer ne pomaga algoritmično reševanje po stopnjah
- Pred učenci modelirate reševanje problema -> glasno razmišljajte
- Navajajte jih na glasno mišljenje med reševanjem
- Razvijajte njihovo samozavest, pozitivno stališče do sebe in uporabe znanja na raznih področjih
