Učne strategije, učenje učenja Flashcards
učna uspešnost je odvisna od
ega kako se kdo zna učiti, uporablja dobre pristope in strategije, kako zna informacije ki jih dobi o rezultatih svojega učenja vgraditi v izboljšanje svojih učnih postopkov
učna strategija
je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije
→ delimo jih na mentalne (kako si snov zapomniti, strukturirati) in materialne (kako delati zapiske)
učna taktika
je specifična, ožje usmerjena v konkreten cilj in predstavlja del širše strategije
pojmovanje učenje ali mentalni model učenja:
e sistem idej, ki jih ima posameznik o tem kaj je namen in bistvo učenja, s tem so povezane ideje o se bi kot učencu, o učnih nalogah in aktivnostih
učni pristop
je značilna kombinacija učnih strategij in je delno odvisna od okoliščin, zahtevnosti snovi, vrste preverjanja
→ npr. globinski ali površinski
učni stil
je za posameznika značilen način lotevanja nalog, gre za skladno celoto učnih aktivnosti ki jih običajno uporabljamo in s katerimi uravnavamo učni proces
→ npr. celostni v primerjavi s serialističnim
učna usmerjenost
je celota osebno in čustveno obarvanih ciljev, motivov in pričakovanj, povezanih z učenjem
→ npr. usmerjenost v osebni smisel, reprodukcijo snovi, visoke dosežke, praktične rezultate
samouravnavanje ali samoregulacija učenja
e zmožnost uravnavati proces lastnega učenja do končnega cilja, sprejemati pomembne odločitve v zvezi, prevzemati odgovornost zanje, smotrno uporabljati večje število strategij
metaučenje
zavestno uravnavanje lastnega učnega procesa na osnovi razmišljanja o njem, kontroliranja in spremljanja
→ npr. vedeti kdaj nekaj znaš in kdaj ne, obvladanje postopkov samokontrole in samoevalvacije, preverjanje kakovosti svojih dosežkov in spreminjanje strategij na tej osnovi
→ gre za metakognitivne strategije
strategije se razlikujejo po
namenu, starosti učencev, predmetu, področju
→ opredeljujemo jo znotraj specialnih didaktik
uporabna je delitev na primarne in sekundarne strategije
→ primarne: neposredno vplivajo na predelavo informacij, boljšo zapomnitev, razumevanje med učenjem (povzetki, miselni vzorci)
→ sekundarne ali podporne: proces predelave informacij, vplivajo na pozornost in motivacijo (načrtovanje časa, ureditev mize, glasba v prostoru, udobnost sedežev, razpoloženje)
- širša klasifikacija uspešnih učnih strategij po Vermuntu
- pojmovanje učenja ali mentalni model učenja: kako učenec interpretira učno situacijo, okoliščine, kako izbira učno strategijo
→ primer: učenec ki pojmuje učenje kot pomnenje bere, zapisuje, ponavlja snov v glavnem dobesedno - strategije predelave snovi v ožjem smislu: delimo jih na mentalne in materialne
2.1. mentalne: postopki na miselni ravni, obsegajo spoznavne procese povezane s predelavo snovi, vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja
→ vzpostavljanje zvez, odnosov
→ strukturiranje ločenih informacij v organizirano celoto
→ analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov
→ konkretiziranje na osnovi abstraktnih posplošenih informacij priklicati konkretno podobo
→ memoriziranje oz zapomnjevanje s ponavljanjem - metakognitivne strategije: sposobnost metaučenja, kako razmišljamo o svojem učenju, ga spremljamo, kontroliramo, usmerjamo
→ proučiti kaj učna naloga zahteva, načrtovanje in spremljanje procesa, ovrednotenje kaj smo se naučili, ali moramo spremeniti način učenja - obvladovanje čustveno motivacijskih stanj: usmerjanje energije in razmišljanja v učenje
→ samovrednotenje: kakšen učenec sem, sem kos tej nalogi
→ koncentracija: osredotočanje na učno nalogo
→ pripisovanje svoje uspešnosti naporu in strategijam ne pa slučaju
→ visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo in pripravljenost vložiti napor v učenje
→ znati obvladovati negativna čustva povezana z učenjem, kot je strah, tesnoba, jeza, negotovost, nemoč
→ primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah - primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev: vključuje zahteve za pričakovanja ter način ocenjevanja rezultatov
BUS – bralno učne strategije
→ delimo na predbralne (iskanje virov, podatkov v knjigah), bralne v ožjem smislu (samo branje z razumevanjem, ugotavljanje bistva), po branju (poročanje o prebranem)
- prilagajanje načina in hitrosti namenu
→ preletavanje: osnovna orientacija po besedilu, če želimo ugotoviti ali knjiga ustreza našemu namenu ali iščemo določen podatek
→ pregledovanje: splošen vtis, prva stopnja učenja, orientacija predstavljenih idej
→ temeljito branje: izluščimo glavne misli, počasnejše in temeljitejše
→ najtemeljitejše: poleg glavnih misli tudi pomembne podrobnosti, povezati prebrano že z znanim ali drugimi avtorji, globlje razumeti celoto ter jo obvladati
→ kritično branje: primerjamo in tehtamo argumente avtorja, razlikujemo med dejstvi in domnevami
→ ustvarjalno branje: se sprašujemo kako bi se dale navedene ideje uporabiti
- metoda PV3P
→ pregledati: celoto
→ vprašati: kaj bo sledilo, kaj že vem, kaj želim vedeti
→ prebrati podrobno in z razumevanjem
→ ponoviti večkrat in na različne načine preverjati ustreznost zapomnitve
→ ponovno pregledati celoto