Učne strategije, učenje učenja Flashcards
učna uspešnost je odvisna od
ega kako se kdo zna učiti, uporablja dobre pristope in strategije, kako zna informacije ki jih dobi o rezultatih svojega učenja vgraditi v izboljšanje svojih učnih postopkov
učna strategija
je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije
→ delimo jih na mentalne (kako si snov zapomniti, strukturirati) in materialne (kako delati zapiske)
učna taktika
je specifična, ožje usmerjena v konkreten cilj in predstavlja del širše strategije
pojmovanje učenje ali mentalni model učenja:
e sistem idej, ki jih ima posameznik o tem kaj je namen in bistvo učenja, s tem so povezane ideje o se bi kot učencu, o učnih nalogah in aktivnostih
učni pristop
je značilna kombinacija učnih strategij in je delno odvisna od okoliščin, zahtevnosti snovi, vrste preverjanja
→ npr. globinski ali površinski
učni stil
je za posameznika značilen način lotevanja nalog, gre za skladno celoto učnih aktivnosti ki jih običajno uporabljamo in s katerimi uravnavamo učni proces
→ npr. celostni v primerjavi s serialističnim
učna usmerjenost
je celota osebno in čustveno obarvanih ciljev, motivov in pričakovanj, povezanih z učenjem
→ npr. usmerjenost v osebni smisel, reprodukcijo snovi, visoke dosežke, praktične rezultate
samouravnavanje ali samoregulacija učenja
e zmožnost uravnavati proces lastnega učenja do končnega cilja, sprejemati pomembne odločitve v zvezi, prevzemati odgovornost zanje, smotrno uporabljati večje število strategij
metaučenje
zavestno uravnavanje lastnega učnega procesa na osnovi razmišljanja o njem, kontroliranja in spremljanja
→ npr. vedeti kdaj nekaj znaš in kdaj ne, obvladanje postopkov samokontrole in samoevalvacije, preverjanje kakovosti svojih dosežkov in spreminjanje strategij na tej osnovi
→ gre za metakognitivne strategije
strategije se razlikujejo po
namenu, starosti učencev, predmetu, področju
→ opredeljujemo jo znotraj specialnih didaktik
uporabna je delitev na primarne in sekundarne strategije
→ primarne: neposredno vplivajo na predelavo informacij, boljšo zapomnitev, razumevanje med učenjem (povzetki, miselni vzorci)
→ sekundarne ali podporne: proces predelave informacij, vplivajo na pozornost in motivacijo (načrtovanje časa, ureditev mize, glasba v prostoru, udobnost sedežev, razpoloženje)
- širša klasifikacija uspešnih učnih strategij po Vermuntu
- pojmovanje učenja ali mentalni model učenja: kako učenec interpretira učno situacijo, okoliščine, kako izbira učno strategijo
→ primer: učenec ki pojmuje učenje kot pomnenje bere, zapisuje, ponavlja snov v glavnem dobesedno - strategije predelave snovi v ožjem smislu: delimo jih na mentalne in materialne
2.1. mentalne: postopki na miselni ravni, obsegajo spoznavne procese povezane s predelavo snovi, vodijo do zapomnitve, razumevanja in uporabe znanja
→ vzpostavljanje zvez, odnosov
→ strukturiranje ločenih informacij v organizirano celoto
→ analiziranje celote, upoštevanje različnih vidikov
→ konkretiziranje na osnovi abstraktnih posplošenih informacij priklicati konkretno podobo
→ memoriziranje oz zapomnjevanje s ponavljanjem - metakognitivne strategije: sposobnost metaučenja, kako razmišljamo o svojem učenju, ga spremljamo, kontroliramo, usmerjamo
→ proučiti kaj učna naloga zahteva, načrtovanje in spremljanje procesa, ovrednotenje kaj smo se naučili, ali moramo spremeniti način učenja - obvladovanje čustveno motivacijskih stanj: usmerjanje energije in razmišljanja v učenje
→ samovrednotenje: kakšen učenec sem, sem kos tej nalogi
→ koncentracija: osredotočanje na učno nalogo
→ pripisovanje svoje uspešnosti naporu in strategijam ne pa slučaju
→ visoko vrednotenje določenih ciljev in želja da jih dosežemo in pripravljenost vložiti napor v učenje
→ znati obvladovati negativna čustva povezana z učenjem, kot je strah, tesnoba, jeza, negotovost, nemoč
→ primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih situacijah - primerna razlaga učnih okoliščin in zahtev: vključuje zahteve za pričakovanja ter način ocenjevanja rezultatov
BUS – bralno učne strategije
→ delimo na predbralne (iskanje virov, podatkov v knjigah), bralne v ožjem smislu (samo branje z razumevanjem, ugotavljanje bistva), po branju (poročanje o prebranem)
- prilagajanje načina in hitrosti namenu
→ preletavanje: osnovna orientacija po besedilu, če želimo ugotoviti ali knjiga ustreza našemu namenu ali iščemo določen podatek
→ pregledovanje: splošen vtis, prva stopnja učenja, orientacija predstavljenih idej
→ temeljito branje: izluščimo glavne misli, počasnejše in temeljitejše
→ najtemeljitejše: poleg glavnih misli tudi pomembne podrobnosti, povezati prebrano že z znanim ali drugimi avtorji, globlje razumeti celoto ter jo obvladati
→ kritično branje: primerjamo in tehtamo argumente avtorja, razlikujemo med dejstvi in domnevami
→ ustvarjalno branje: se sprašujemo kako bi se dale navedene ideje uporabiti
- metoda PV3P
→ pregledati: celoto
→ vprašati: kaj bo sledilo, kaj že vem, kaj želim vedeti
→ prebrati podrobno in z razumevanjem
→ ponoviti večkrat in na različne načine preverjati ustreznost zapomnitve
→ ponovno pregledati celoto
- Paukova strategija
- preberem besedilo
- na levo stran lista zapišem pomembne podrobnosti
- na desno ključne besede
- ponavljam le na osnovi ključnih besed
- VŽN
→ kaj vem, kaj želim vedeti, kaj sem se naučil
- specifične strategije
→ podčrtavanje, robne oznake, izpisovanje
pravila za uspešno povzemanje in izpisovanje
izloči nepomembne podrobnosti, poišči nadrejen pojem, poišči bistven stavek
učbenik je prilagojen učencu če pisec učbenika pri pisanju
→ upošteva razvojno stopnjo učenca, njegovo razumevanje in izkušnje
→ uporablja primeren jezik
→ razgradi temo in poveča preglednost
→ na razne načine spodbuja branje z razumevanjem
→ posveti pozornost ponazorilom
matemagenske aktivnosti → aktivnosti ki rojevajo učenje
→ vprašanja na koncu ali v sredini poglavja ne pa na začetku
→ druge matemagenske aktivnosti: zapisovanje po razlagi, izpisovanje, podčrtovanje
- strategije učinkovitega poslušanja razlage
→ pozornost na namige ki strukturirajo snov (obdelali bomo tri teorije)
→ aktivno samospraševanje med predavanjem
→ odgovarjanje na vprašanja (vsaj v mislih)
→ selektivno in pregledno zapisovanje po razlagi
- glavna pravila pri miselnih vzorcih
→ zapisujemo le ključne besede, samostalnike, s tiskanimi črkami
→ ključne besede razvrščamo v središče in podsredišča, med seboj jih povezujemo s puščicami
→ uporabljamo barve, simbole, slike, izvirnost, humor
miselni vzorci v obliki pojmovnih mrež ali zemljevidov
→ ključne besede so osnovni pojmi področja, vsi odnosi med pojmi so ustrezno označeni z besedami kot so obsega, se deli na, povzroča…
- razvrstitev učnih strategij po dveh glavnih dimenzijah
- raven organizacije snovi: serialistična in holistična
2. raven razumevanja: globinski in površinski pristop
- serialistični pristop:
prednost delu pred celoto, študij po literaturi postopoma, podatek si zapomnijo kot niz zaporednih povezanih miselnih struktur ki jih potem umestijo v širši pojmovni okvir, težko kombinirajo več virov hkrati, ustreza jim sistematično podajanje snovi
- holistični pristop
celostno dojemanje, dajanje prednosti celoti pred deli, študent išče povezave podrobnosti s celotno strukturo, organizacijski sistem mu predstavlja logika snovi, ne študira po vrsti ampak preskakuje ali obravnava več hkrati, kombinira zapiske iz predavanj in vaj ter literaturo
učna usmerjenost
- v osebni smisel: notranja motivacija, pristop učenja je globinski, holističen in prožen, učni rezultat je globlje razumevanje in reševanje problemov
- v reprodukcijo: zunanja motivacija, učni pristop je površinski in atomističen, učni rezultat je površinsko razumevanje
- v storilnost, visoke ocene: motivacija je zunanja, učni pristop je organiziran in usmerjen v dosežke, rezultat so visoke ocene z razumevanjem ali brez
- v poklicno znanje, notranja motivacija, učni pristop je konkretno prilagojen nalogi, učni rezultat je uporabno znanje
razvijanje uspešne učne strategije, prednosti in slabosti
- neposredno razvijanje učnih strategij: učitelj/psiholog/svetovalni delavec nekaj pove na uri o načinih učenja, dopolni z anketo o učnih navadah, razgovorom, praktičnimi vajami
- posredno razvijanje: med poukom navaja učence na branje z razumevanjem, problemsko razmišljanje, učinkovit samostojen študij
→ v ospredju je vsebina, dobre strategije so stranski produkt - prednosti in slabosti obeh
→ posredni način:
prednost je: da učenci brez problema pri predmetu uporabljajo strategije
slabost je: vezanost na en predmet otežuje transfer na druge, učitelj mora biti usposobljen za razvijanje strategij med poukom, če pouk ni usmerjen na višje spoznavne cilje ne pride do razvoja zahtevnejših strategij
→ neposredni način
prednost: lažje za izvedbo, izvajalec je usposobljen, koristen zlasti za slabe učence
slabost: pride do konflikta med novimi in ustaljenimi strategijami, transfer v posamezne premete ni lahek
glavne faze uvajanja učencev v strategije uspešnega učenja:
→ osveščanje o pomenu dobrih strategij in razmislek o obstoječih – samodiagnoza
→ seznanitev z glavnimi značilnostmi strategij
→ demonstracija poteka strategije
→ vaja na konkretnih primerih
→ avtomatizacija ali uglasitev na različnih nalogah
→ spodbujanje razmisleka kaj komu bolj ustreza, zakaj
- sistem razvijanja uspešnih učnih strategij upošteva
→ čustveno motivacijska plat
→ individualne razlike
→ razvoj metaučenja
- dejavnosti povezane z učenjem so:
- pripraviti učenje: zbrati cilje, razjasniti njihov pomen, se motivirati, začeti se učiti
- izvesti dejavnosti v zvezi z učenjem: potrebne za zapomnitev, razumevanje, povezovanje, uporabo znanja
- uravnavati učne dejavnosti: kontrolirati uspešnost, popravljati če niso
- ovrednotiti rezultate: povratna informacija
- vzdrževati motivacijo in koncentracijo
