Preverjanje, ocenjevanje in učenje Flashcards
Nameni oziroma funkcije preverjanja in ocenjevanja
→ so povratna informacija učencu in učitelju
→ informacija staršem o napredku otrok, njihovem učenju, potrebi po pomoči
→ je močno motivacijsko sredstvo
→ ocene imajo usmerjevalno in selekcijsko funkcijo
→ opravljen izpit/spričevalo/diploma je lahko osnova za licenco, predstavlja zagotovilo kvalifikacije
→ ravnatelju, šolski oblasti, širši javnosti predstavlja dokazilo uspešnosti neke šole ali šolskega sistema
→ kontrola učinkovitosti torej nadzorna funkcija
→ dokazovanje moči tistega ki ocenjuje torej ustrahovalna funkcija in funkcija discipliniranja učencev
→ izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja
vrste preverjanja
diagnostično, sprotno, končno
- diagnostično preverjanje
→ na začetku poučevanja enote ali predmeta
→ ugotavljamo predznanje, obseg in strukturo obstoječega znanja
→ je izhodišče za načrtovanje poučevanja in nadaljnjega učenja
→ ne le vsebine ampak tudi spretnosti in strategije učenja
→ ne gre le za količino ampak tudi strukturo, torej ugotavljanje odnosov med pojmi, obstoječih nepopolnih ali napačnih pojmovanj o snovi
- sprotno preverjanje
→ občasno med samim učnim procesom
→ namen je zbirati in dajati informacije za čim uspešnejše krmarjenje pouka in učenja
→ pogoji: primeren način za preverjanje dosežkov, natančno opredelimo cilj, primerjamo oboje in ugotovimo vrzeli, informiramo učenca kako vrzeli zapolni, učenec informacijo uporabi pri svojem učenju
→ gre bolj za opis kot številčno oceno
- končno preverjanje
→ ugotavljanje rezultatov zaključenega obdobja učenja
→ v obliki ene ali več ocen in so vključeni v uradno listino
→ predstavljajo končno bilanco uspeha
→ glavni namen je sporočanje dosežkov vsem zainteresiranim: učiteljem, šoli, oblastem, delodajalcem
→ lahko je notranje/interno ali zunanje/eksterno
več faz pojmovanja in razmišljanja o ocenjevanju
- tradicionalni pogled na ocenjevanje
→ ocenjevanje časovno sledi pouku
→ namen je ugotoviti koliko se je kdo naučil
→ pretežno ustno, pisno ali ocenjevanje praktičnega izvajanja – izbira je prepuščena predmetu/stroki
→ analizi nalog se ne posveča posebna pozornost, na nekaterih področjih prevladujejo izrazito spominska vprašanja - psihometrična oziroma edukometrična perspektiva
→ ocenjevanje je nekaj kar sledi pouku, a je velik poudarek na izpolnitvi kvantitativne plati uporabljenih postopkov
→ znanje je vsota dosežkov pri nalogah
→ uveljavljajo se naloge izbirnega tipa ker so najbolj objektivne
→ v ospredju so postopki ki so objektivni in omogočajo primerjavo med posamezniki, selekcijo in napovedovanje uspeha - pedagoško psihološka perspektiva
→ večji poudarek na pristnem, avtentičnem ocenjevanju različnih kompetenc
→ v ospredju so vprašanja: ali učenec razume snov, jo zna uporabljati, dosega cilje, obvlada spretnosti?
→ postavlja se vprašanje ali imajo ocenjevalni postopki kakšne negativne učinke na strategije učenja in metode pouka in kako jih izboljšati v tem pogledu - holističen ali celosten pogled na ocenjevanje
→ tesno povezuje ocenjevalne postopke s postopki pridobivanja znanja in spretnosti in z okoliščinami v katerih se to dogaja
→ ne veljajo le objektivne metode, če ne upoštevamo učnih metod, motivacije, doživljanje učenca
→ učitelj ni le dajalec ocen ampak tisti ki pomaga učencu da spozna in usvoji kriterije uspešnosti, omogoča mu dokazovanje znanja na različne načine, pomaga da ustrezno razloži informacije in jih vgrajuje v naslednje učenje
→ samoocenjevanje, vrstniško ocenjevanja
merske karakteristike
→ veljavnost, zanesljivost, objektivnost
- dodatne so še
→ občutljivost, ekonomičnost in umerjenost
Bloomova taksonomija
→ znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje
SOLO taksonomija
→ bolj celostna ocena ravni razumevanja, uporabna pri odprtih vprašanjih
→ stopnje:
predstrukturna – še ni pravega znanja
enostrukturna – upošteva en vidik
večstrukturna – pozna več vidikov a jih ne zna povezati in pravilno razložiti
odnosna – poveže pomembne vidike le za dano situacijo
abstraktna – poveže in razume razne vidike, zna jih prenesti na druge situacije ker razume princip na abstraktni ravni
prognostično ali napovedno veljavnost
→ tem večja kot je, čim bolje lahko na osnovi rezultatov napovemo uspeh v nadaljnjem šolanju ali poklicu
posledična veljavnost
→ posledice ki jih ima določena vrsta preverjanja na učenje in pouk
najobičajnejše subjektivne napake pri ocenjevanju
→ halo učinek: nebeški sij, na oceno poleg znanja neupravičeno vpliva mnenje o učencu, njegove prejšnje ocene, ocene pri drugih predmetih, ali nam je simpatičen ali ne
→ logična napaka: podobno ocenjujemo stvari za katere menimo da so si po logiki sorodne, npr. matematika in fizika
→ učinek prvega vtisa: učenca pozneje ocenjujemo tako kot prvič
→ učinek kontrasta: je nasproten halo učinku, pretirano opazimo razliko med pričakovanjem in dejanskim znanjem
→ vpliv stereotipov in predsodkov
→ osebna enačba ocenjevalca: eni ocenjevalci imajo stroge kriterije, eni so blagi
→ napaka sredine in skrajnih vrednosti: ocenjevalci so nagnjeni ali k ekstremom ali povprečnim ocenam
→ vpliv dolžine odgovora
→ prilagajanje vzorcu: če je veliko dobrih učencev zaostri kriterij, če je veliko slabih popusti
diskriminativnost/ločljivost
visoka stopnja pomeni da določeno nalogo pravilno reši pomembno več dobrih kot slabih učencev
oblike preverjanja in ocenjevanja
- izvajanje → poklicne dejavnosti → nastopi - izdelki → tehnični in drugi izdelki → portfolio → projektna poročila → seminarske in druge naloge - ustno → izpraševanje → izpiti - pisno → eseji in daljši sestavki → standardizirani testi → naloge objektivnega tipa (kratki odgovori in dopolnjevanja, naloge zaprtega tipa)
ustno preverjanje znanja
- nujno pri nekaterih predmetih, kjer štejejo spretnosti ustnega izražanja med pomembne cilje
- prednosti
→ s skrbno zastavljenimi vprašanji in podvprašanji lahko preverjamo tudi višje cilje
→ ugotavljamo način razmišljanja, ga usmerjamo in dajemo individualizirano povratno informacijo
→ lahko spodbujamo plahe in zmanjšamo napetost anksioznih učencev - časovno neekonomični
→ škoda preverjanja tistih ciljev ki jih lahko preverimo na pisni način
→ uporabljamo za višje, zahtevnejše in specifične cilje - glavna vprašanja in kriterije pripravimo
- vzpostavljanje dobrega, sproščenega medosebnega odnosa
pisno preverjanje znanja
- časovno ekonomično, objektivnejša
→ vprašanja dobro sestavljena in veljavna
faze pri pisnem preverjanju
- priprava: opredelitev namena, vsebine, ciljev
- sestavljanje vprašanj in nalog, določitev kriterijev za ocenjevanje
- predložitev nalog v reševanje
- popravljanje, točkovanje, analiza rezultatov po učencih in nalogah
- spreminjanje točk v ocene
- sporočanje rezultatov: načrtovanje izboljšanja
specifikacijska preglednica
dva vhoda, določimo % nalog po posameznih vsebinskih poglavjih in po glavnih skupinah ciljev
