5. Proizvodnja slave: Luthar Breda 1del

Question 1

Zvezdništvo kot kulturni fenomen

Answer 1

Zvezdništvo kot kulturni fenomen je tesno povezan z razvojem popularnokulturnih industrij, posebej medijske in filmske.

Ekonomski aspekt zvezdništva NI dovolj za razvoj le tega: odvisna je od kulturne logike

Foucault: “Najprej je treba producirati resnico, da bi lahko producirali bogastvo.”
Vsako delovanje mora biti ideološko podprto in vzpostavljeno kot racionalno- skozi proizvodnjo resnice

Zvezdništvo je izraz družbene in kulturne modernizacije, ne le ekonomski ampak tudi kulturni fenomen.

Zgodovina kulture zvezdništva je zgodovina načina artikuliranja in pojasnjevanja individualnosti, ter hkrati običajnosti in izjemnosti.

Question 2

Stanje zvezdništva v 20 ih letih 20. stol

Answer 2

• Hollywood: od kinematografije, kjer zvezd ni do kinematografije ki je v celoti odvisna od zvezdniškega sistema
• Filmska proizvodnja se industrializira in standardizira
  + industrializacija celotnega procesa konstrukcije slave
  zvezdništvo = institucionaliziran koncept
• filmske zvezde- ekonomsko središče filmske proizvodnje + pomembna oblika oglaševanja filma
• vloga medijev in spremembe znotraj njih, ki omogočijo zvezdništvo kot množični fenomen

Question 3

Pogoji in spremembe za nastanek zvezdništva:

Answer 3

RAZVOJ MEDIJEV

izum telegrafa, uveljavljanje fotografije, nastanek rumenega tiska

Question 4

Kdo/ Kaj je zvezdnik?

Answer 4

Zvezdnik je oseba s slovesom. Ta sloves je rezultat medijske vseprisotnosti, ne dosežkov na drugih področjih kulturne produkcije.

Question 5

Zvezdniška kultura

Answer 5

Zvezdniška kultura: kultura, ki ustvarja ljudi s slovesom.

Question 6

Od česa je odvina sodobna slava in njen obstoj

Answer 6

Sodobna slava zahteva posredništvo in lahko obstaja le v reprezentacijah.

Question 7

Vloga fotografije:

Answer 7

• v dojemanju “pogleda kot razodetje” oz. v konstruiranju realističnega skopičnega režima.
• realistična fotografija: razodeva avtentičnost, resnični karakter zvezdnika
• resnično je tisto, kar je mogoče videti

Question 7

Vloga fotografije:

Answer 7

• v dojemanju “pogleda kot razodetje” oz. v konstruiranju realističnega skopičnega režima.
• realistična fotografija: razodeva avtentičnost, resnični karakter zvezdnika
• resnično je tisto, kar je mogoče videti

Question 8

Ekonomska plat zvezdništva v filmski industriji

Answer 8

• opremi film z dodatno simbolnim pomenom
• stabilizira položaj filma in proizvoda na trgu
• sredstvo trženja in diferenciacije filmo
• Sistem zvezdništva spremeni status filma kot kulturnega diskurza in kot blago.

Question 9

L. Wells: Funkcije fotografije, kot ključna preoblikovalka in nosilka modernizacije

Answer 9

• premesti čas in prostor
• spodkopa linearno strukturo konvencionalne pripovedi
• Skozi osebno fotografijo posameznik potrjuje in preiskuje svojo identiteto
• pripomore k oblikovanju moderne senzibilitete tj. nenehno samopreiskovanje in introspekcija

Question 10

Čemu služi zvezdniška ikonografija

Answer 10

Zvezdniška ikonografija (poleg fotografije) služi za preiskovanje lastne identitete in individualnosti ter za potrjevanje, preoblikovanje ali upor normam (na področju morale, estetike, življenjskih strategij…)

Question 11

Katere so tehnologije sebstva?

Answer 11

• diskurzi
• norme
• tehnike
• institucije

Question 12

Kaj zahtevajo dužbene spremembe: na mikro nivoju

Answer 12

Družbene spremembe zatevajo spremembo človekove subjektivnosti.

Question 13

Skozi kaj se udejanja ideologija?

Answer 13

Ideologija se vedno udejanja skozi ustrezno subjektiviteto.

Question 14

Kaj reproducirajo tehnologije sebstva v družbi?

Answer 14

te reproducirajo vrednote in logiko visokega kapitalizma na mikronivoju.

Individuum je rezultat teh institucij in obenem njihova artikulacija.

Question 15

Kakšne spremembe subjektivitete prinese modernizacija?

Answer 15

• individualizacija
  Individualna identiteta ni več odvisna od tradicije. Individualizacija vključuje potrebo po samoorganiziranju življenjskih pripovedi in zahteva, da človek sprejema odločitve o življenskih situacijah, ki so bile prej ritualizirane- jih je določala tradicija.
• samoreflektivnost- samopreiskovanje
  Giddens: Kot posledica individualizacije tj. ločevanje individualnih identitet in kolektivnih identitet (stan, razred, narod), ter kot njun rezultat človekove neodvisnosti od fiksnih družbenih vlog v posttradicionalni družbi
• preiskovanje odnosov
• desakralizacija- izguba religioznega občutenja

Individualizacija in samopreiskovanje sta simbol sodobne družbe.

Question 16

Struktura občutenja

Answer 16

Raymond Williams

• izkustvo življenja v določenem času in prostoru
• gre za kulturni vzorec, ki je rezultat življenja v neki dobi in okolju
• vrsta percepcij in vrednot, ki si jih deli generacija, subkultura, razred, itd
• vsaka generacija/razred/subkultura proizvede lastno strukturo občutenja-najbolj jasno je struktura občutenja artikulirana v kulturnih oblikah in konvencijah

Question 17

Kaj vse zavzema zvezdništvo?

Answer 17

• moderna institucija
• proizvod in proizvajalec izkustva sebstva
• slavi moč individuuma
  možnost preoblikovanja le tega na račun skupnosti in njenih prepisanih vlog

-ekonomska kategorija
proizvaja vrednost

• kulturni diskurz
  konstruira sodobno subjektiviteto in nadzoruje reprezentacije v družbi, definira družbene tipe (soodloča kakšni naj bojo ljudje bili in kakšni so lahko)
• omogoča introspekcijo in preiskovanje lastne identitete

Question 18

Protislovje etosa populističnega egalitarizma

Answer 18

Protislovje fenomena:
Navaden človek je povsod tam, kjer ga prej ni bilo- učinek demokratizacije družbe in etos populističnega egalitarizma.
- to zmanjša pomen in veličino znamenitih ljudi- pomislek, da je lahko človek izjemen
- isti etos pa proizvaja kulturo globalnih in lokalnih znanih osebnosti

Question 19

Ideologija neomajne družbene mobilnosti

Answer 19

V ozadju zvezdniških reprezentacij je ideologija o neomejeni družbeni mobilnosti

• ideja, da lahko vsak z nekaj talenta in malo sreče doseže vse- vsak izreden človek je v osnovi navaden in vsak običajnež je potencialno izreden

Question 20

Egalitarizacija kulture se kaže tudi v:

Answer 20

v preoblikovanju pojmovanja prestiža in avtoritete v visoko modernih družbah, kjer so spodkopani tradicionalni temelji avtoritete.

Question 21

Loewenthal: Sociologija herojev

Answer 21

Na polovici 20.stol. nadomesti psihologija slavnih, hkrati pa pride do psevdoindividualizacija herojev ter heorizacije navadnega, vsakdanjega, tipičnega.

Uspeh slavnih ne temelji na talentu in delu, temveč na sreči, usodi in naključju.

Question 22

Biografija: vloga, zaton

Answer 22

Naraščanje biografskih zgodb slavnih- osrednji žanr za ustvarjanje slavnih.

V40ih pride do zatona biografij- nadomestijo jih idoli potrošnje povezanih s proizvodnjo prostega časa.

Biografija- dvojna simbolna vloga:
Kulturni indikatorji sodobnih družbenih razmerij in njihov rezultat +
obenem so navodila za življenje v sodobni družbi, ki konstruirajo sodobna družbena razmerja.
Izredni ljudje postanejo le posebni primerki povprečnih ljudi.

Question 23

Idol potrošnje: 3 lastnosti

Answer 23

• spretnost samoreprezentacije (in ne to kar počne)
• samokonstrukcija
• veščine simulacije tega, kar naj bi osebnost bila

Question 24

Avtoriteta slavnih danes

Answer 24

Avtoriteta slavnih ne temelji več na vlogi/ položaju, ki jo posameznik zaseda- položaj ne podeljuje več avtoritete sam po sebi, neodvisno od konkretnega človeka.

Danes avtoriteto podeljuje:
legitimnost in ljubljenost popzvezd, ki mora biti vedno znova simbolno pridobljena skozi medijsko reprezentacijo

Question 25

Medijska slava

Answer 25

je kot institucionalizirani medijski fenomen- metafora za ideologijo o posameznikovi svobodi in njegovi neomejeni družbeni mobilnosti, zvezdniški sistem pa ideološka podpora ideji vsemogočnega posameznika, ki je značilen za sodobni kapitalizem.

Question 26

Individualizacija

Answer 26

Je družbeni fenomen, ki potrebuje podporo ideologije individualizma, in zvezdništvo je simptom te ideologije.

Question 27

Kapitalizem in abstraktna želja. Podlaga ekonomike sodobne družbe.

Answer 27

Kapitalizem temelji na abstraktni želji, abstraktnem hrepenenju in željenju stvari.

Podlaga ekonomike sodobnih družb je prisotnost željenja kot emocije.
- želja kot ontološka kategorija, ki zavzema vedno nove konkretne empirične oblike.
Dejanski nakup ne zadovolji želje kot abstraktne kategorije, ki ostaja nezadovoljena.

Question 28

Zvezde in abstraktna želja

Answer 28

Zvezde: enaka vloga kot materialno blago. Predstavljajo humanizacijo abstraktne želje značilne za visoki kapitalizem.
So kazalnik sinergie med kulturo in materialno kulturo.

Question 29

Colin Campbell: Nenehno željenje

Answer 29

Izhaja iz romantične etike sodobnega potrošnika in moderne verzije hedonizma, ki temelji na sanjarjenju- kar je po njegovem: temelj sodobne moderne potrošne ekonomije.

Povzetek:
Pravi, da je sodobna potrošna kultura povezana z individualizacijo, z rojstvom ideala individualne ekspresivne svobode in torej rojstvom romantičnega individuuma.
Odmik od čutnih užitkov (hrana, spolnost…) k sanjarjenju in uživanju v imaginaciji, torej k emocionalnim užitkov, kjer čustva povežejo telesne dražljaje z duhovnimi podobami.

Sanjarjenje je oblika hedonizma, kjer si človek vizualno v imaginaciji ustvarja podobe, s pomočjo katerih je zmožen doseči užitek, ki ga je tradicionalni človek dosegal čutno, s čutnimi dražljaji.
Gonilna sila takega sanjarjenja, hedonistične potrošnje so kulturne utopije kot individualni ideali- romantično hrepenenje postati drugi in drugačen

Question 30

McCracken: Potrošnja kot premeščanje človekovih idealov v drugi čas in prostor

Answer 30

Npr. Ko bom diplomiral, ko bom starejši, ko bom imel…

kot strategija, ki jo posameznik in kulture uporabljajo, da se spopadajo z razkorakom med realnostjo in idealnostjo.
Zvezdništvo je en način premeščanja lastnih idealov v času ali prostoru (zunaj lastnega življenja).
Blago, zvezdniki: predstavljajo most do premeščanja pomena in pomagajo posamezniku, da si zamišlja neko stanje skozi konkretizacijo v stvareh ali osebah-blagu.

Question 31

Človek kot blago

Answer 31

• je materialna konkretizacija simbolnih pomenov in premeščenega pomena
• sinekdoha- reprezentira celoto in nas s svojo mnemonično sposobnostjo spominjajo na to, kakšen človek bi radi bili

Question 32

Pomen blaga, materialnih dobrin

Answer 32

Pomen blaga (počitnice, superge, avto…) ne izhaja iz nje same, ampak se pomen oblikuje glede na položaj te stvari v sistemu in iz razmerja tega sistema do kulturnih kategorij (spol, razred, generacije, kulture…).

Materialne stvari predstavljajo

1. sredstvo uprizarjanja sebstva
2. obstajajo kot potrditev emocionalnega sveta

Question 33

Moč & zvezde

Answer 33

Moč deluje skozi popularne simbolne oblike.
Oblast ne deluje samo skozi politične institucije in politično komuniciranje, temveč je kapilarna, vključne v vse družbene interakcije, posebej tam, kjer je naturalizirana kot samoumevnost in zdrav razum.
V vsako konstrukcijo zvezde je vpleteno vprašanje ekonomske, politične in kulturne moči.

Question 34

Družbeni spol in šport

Answer 34

Šport je družbeno konstruiran kot moško področje, je polje uprizarjanja ali preformansa moškosti, kar je proizvedlo vrsto institucij, praks, ritualov in diskurzov- ki so ključni za interpretacijo športnega zvezdništva.

Moškost in šport se med seboj podpirata, njuna režima interpretacije, pa sta tesno povezana.

To pomeni:

• šport je ključni del popularne kulture
• pomemben element v konstrukciji spolne identitete

Question 35

Slava kot historičen in performativni fenomen

Answer 35

1. Historično:
   utemeljena na sistemu vrednot in ideološke konfiguracije, ki bodo predstavljale referenčni okvir za konstruiranje novih slavnih in družbeno reprezentativnih posameznikov.
2. Performativni element
   je slava brez realnega jedra in zgolj rezultat protokolov reprezentiranja

Slava ni dana kot rezultat posebnih darov, ampak je diskurzivno konstruirana skozi način na katerega je posameznik reprezentiran.