14. Moral Panics; Chos

Question 1

Definicija moralne panike v slovarju

Answer 1

Paničen odziv, pretiravanje na deviantnost oz odklonilna dejanja, ki so grožnja družbenemu redu in vrednotam.

Question 2

Cohenov model, Kaj prepoznava?

Answer 2

Procesni model: Prepoznava, kako označevanje deviantnežev poveča deviantnost, uniči identiteto označenih deviantnežev in jih sopdbuja, da sprejemajo to identiteto in dejanja.

Zapleteno delovanje vseh skupin procesnega modela definira problem, sredstva in predlaga rešitve!

Question 3

Procesni model

Answer 3

Cohen:
4 PREDSTAVNIKI
1. Množični mediji;
Enako pomembni v zgodnji fazi reakcije, producirajo kodirane slike deviantnežev.
2. Javnost;
Se vedejo kot priče dogajanja, odločiti se morajo komu in kaj verjamejo
3. Kulturni nadzorniki;
Tisti z institucionalno močjo: policija, politiki-lokalni in nacionalni, sodišče… zaskrbljenost gre na nacionalno raven
4. Moralni podjetniki;
Posamezniki, skupine, ki targetirajo deviantno vedenje

Question 4

Tri vloge množičnih medijev v procesnem modelu MP

Answer 4

1. Množični mediji;
   Enako pomembni v zgodnji fazi reakcije, producirajo kodirane slike deviantnežev

3 procesi:
1. Pretiravanje: kdo je kaj naredil in rekel
2. Simbolizacija: signalizira grožnjo
3. Napoved: hude posledice v primeru neukrepanja

Question 5

Atributni model

Answer 5

Goode in Ben-Yehuda
Izhaja iz pristopa družbenega konstruktivizma, da sociologija lahko definira, razloži in izboljša družbene probleme.
Ta model identificira potrebne karakteristike MP.
V jedru modela je izjavljanje trditev o problemu: kdo jih izrekla in zakaj.

Question 6

Goodie & Ben 3 razlogi MP

Answer 6

1. Grassroots model:
   Identificira vir panike, kot razširjena anksioznost o resnični ali namišljeni grožnji
2. Elitistični model:
   Elite manipulirajo paniko čez nek problem z namen da odvrnejo pozornost od njihove nesposobnosti, pomanjkanja interesa za reševanje družbenih problemov
3. Teorija interesne skupine
   Zagovarja srednjo stopnjo moči in statusa- ti naj bi najbolj občutili probleme.

Prvi in tretji so najpogostejši razlog za večino MP

Question 6

Primerjaj procesni in atributni model MP

Answer 6

3 podobnosti:
- strinjanje o tem, da so MP skrajna oblika nekega bolj splošnih procesov, s katerimi so problemi konstruirani v javnih arenah
- oba opazita, da so MP ponavljajoče se značilnosti sodobne družbe, ki imajo vidne posledice na zakone in državno institucijo
- dojemanje družbene funkcije MP kot utrjevanje temeljnih družbenih vrednot

3 razlike:
- Kako vidita vlogo medijev:
V procesnem modelu so mediji strateški, pri formiranju MP- načeloma so prvi, ki poročajo o že obstoječi kampanji, so pa vedno aktivno prisotni.
V atributnem modelu imajo mediji bolj pasivno vlogo- omogočajo areno, kjer različne verzije med seboj tekmujejo

-Koncept najpomembnejših predstavnikov MP
V procesnem modelu politiki, državni zastopniki, zakonodajalci- so tisti, ki se ne samo odzovejo na MP, ampak so vključeni v njeno konstrukcijo.
V atributnem modelu dajo več poudarka na strategije claimmakers. Njihova sposobnost za spodbujanje javnosti k javnemu menenju k njihovemu primeru je ključno.

-Kako konceptualizirati jezik MP
Atributni model daje poudarek na retorično izjavljanje (kako zagovorniki pridobijo določen stil argumentov).
Procesni model pa daje poudarek MP na aktiviranje ideološkega diskurza- tistih okrog zakona in reda.

Question 7

5 najpogostejših tem MP

Answer 7

1. Zloraba otroka
   Takšni primeri postanejo vodilo za ureditev zakonov zaščite otrok.
2. Droge in alkohol
   Konstatno pozivanje k pravnim spremembam, ker uničujejo zdravje in povzročajo situacije, kjer so kršeni zakoni in red
3. Imigracije
   MP zaradi strahu, da se nebodo integrirali v kulturo in jih prisilili v svojo…, ker zahtevajo dobrodelnost, izobrazbo, domove…
4. Mediji in tehnologija
   Strah pred zasvojenostjo otrok, - ne vidijo dejanskih zmožnosti tehnologije
5. Ulični zločin
   Od vedno je prisoten, nastane MP ko se spremeni vzorec zločinov- vzpostavi prepričanje, da zločin uhaja izpod nadzora

Question 8

Splošne značilnosti MP

Answer 8

• v kapitalističnih družbah so MP razširjene
• odnos med domnevnim problemom in dejanskim pojavom je očitno v razponu skoraj popolnoma izmišljen skozi pretiravanje o minimalnem problemu sistematski distorziji večjega
• mediji igrajo ključno vlogo v MP, ampak so prisotne očitne razlike med tipi medija: lokalne in nacionalne, press in tv, upmarket in down market
• MP lahko zlorabljajo politiki
• grožnja otrokom od otroštva, izrazi napetost v MP

Question 9

Faktorji, ki nkazaujejo na odklon MP

Answer 9

• Izpodrivanje z drugimi novejšimi in bolj dramatičnimi problemi, zlasti v medijih
• Navidezno ali simbolično reševanje s pravnimi ali sodnimi ukrepi
• Odklon simptomov problema kot rešitev družbenih nadzornih iniciativ
• Pojav nasprotnih trditev, ki izzovejo ali diskreditirajo začetnike moralne panike

Question 10

Lastnosti MP, ki se vedno znova pojavljajo

Answer 10

• Strateške vloge, ki jih zasedajo prepoznavne skupine: skupine pritiska, akreditirani strokovnjaki, množični mediji in politiki
• Narava institucionalne dediščine, ki jo puščajo za seboj, predvsem spremembe zakonodaje, čeprav je le ta pogosto simbolična
• Izkrivljajoči učinek panike na kakovost javne razprave o družbenih problemih
• Očitna funkcija v času hitrih in vznemerljivih družbenih sprememb, ponovna potrditev splošnih moralnih vrednot družbe

Question 11

3 lastnosti, ki krožijo v MP

Answer 11

• ljudski hudič
  Lahko je oseba, ki počne dejanje (pedofil) ali pa stvar (droge)
  Ne potrebujejo očitnega ljudskega hudiča, so pa če ga bolj učinkovite
• očitna nesorazmernost med stopnjo in intenziteto javnega vključevanja
  Grožnja pred imigracijo, zlorabo otroka, uličnega zločina… provucirajo kolektivna čustva- na drugačen način kot npr. droge, tehnologija. Razlog je, da vidnost deviantnosti potrebuje nadaljno raziskavo.
• Vloga razvpitih primerov z očitno simbolno močjo, navadno z otroškimi oz najstniškimi žrtvami- ključni dogodki, škandal,- privabijo medijsko pozornost, politični odziv in javno mnenje. Povečana občutljivost lahko rutinski dogodek spremeni v MP

Question 12

Za vse države velja, da MP nastane v interakciji z 5P

Answer 12

-press
-politics
-pressure groups
-police
-public

Question 13

Kateri so predpogoji za nastanek MP (v času in prostoru, predvsem posamezni državi)

Answer 13

• formalno svoboden tisk
• vlado, ki je pripravljena se odzvati na pristisk ljudstva
• aktiviste, ki so se sposobni in pripravljeni organizirati, da bi uvedli pravne spremembe
• prepričanje elite, da je družbena stabilnost odvisna od vzdrževanja sekularnega moralnega reda

Question 14

V kakšnih družbah se moralna panika ne more pojavljati in zakaj

Answer 14

V zaprtih družbah.
Neprepusten politični sistem lahko ustvari lastne grešne kozle, vendar ne bo dovolil ali se odzval na neodvisno agitacijo proti moralnemu zlu. Družbe, ki prenehajo biti totalitarne, kot v vzhodni Evropi, bodo verjetno začele proizvajati moralno paniko. Paradoksalno so produkt kulturno odprtih družb.

Question 15

Kritike MP: 3 tabori in 6 predmetov kritik

Answer 15

Heit razdeli kritike na:
- konvencionalni
- skeptični
- revizionisti

6 predmetov kritik:
- ohlapna terminologija
- nesorazmernost
- zastarelost
- ridignost
- politična pristranskost
- domnevni medijski učinki

Question 16

Kritika in zagovor: ohlapna terminologija

Answer 16

Uporaba izraza in meje okrog “morale”, preprečuje povezavo s podobnimi težavami npr. zdravje
Definicija, katere težave so moralne in katere ne je zelo subjektivna in fluidna, ker lahko skoraj vsako težavo moraliziramo.
Izraz panika vzbuja ugovor, da pripisuje neracionalnost ljudem, ki so lahko resnično in logično zaskrbljeni.
Nikoli ni očitno, kdo vzbuja paniko: mediji, politiki, javnost?

ZAGOVOR
- priznavajo, da terminologija ni popolnoma zadovoljiva, ampak je boljša kot alternative
- Obstajajo težave, ki direktno vključujejo vprašanja o osnovnih družbenih normah
- Panika je problematičen izraz zaradi konotacije: iracionalnosti, biti izpod nadzora- zatrjuje pa da je še vseeno smisenla za širšo metaforično uporabo.
- Nakazuje kako družbena reakcija prevlada nad individualnim razlogom, za določeno početje.

Question 17

Kritika in zagovor: Disproporcionalnost

Answer 17

Logična podlaga MP analize je vprašljiva.
Tisti, ki analizirajo MP se osredotoča predvsem na prikazovanje, da je odziv na nek dogodek pretiran- to nas postavlja v pozicijo, da je znano kaj naj bi bil primeren odziv.
Da to vemo, moramo imeti poglobljeno znanje o resnični dimenziji problema- te raziskave niso najbolj zanesljive.
Disproporcionalnost ne deluje, brez nje pa ni podlage za določanje kaj je in kaj ni MP.
Konceptualno ideja MP nima zadostnega kriterija disproporcionalnosti, brez katerega je nemogoče določiti, če je skrb o določeni težavi upravičena.

ZAGOVOR (sicer najbolj relevantna kritika)
Zagovarjata, da je disproporcionalnost očitna, ko je eden izmed 5ih pogojev zadovoljen:
Statistični podatki so dokazljivo napačni, domnevni problem ne obstaja, razširjajo se absurdne govorice, nekateri problemi so poudarjeni na račun podobnih, a pomembnejših, medijska in s tem povezana pozornost se poveča kljub temu, da se stopnja vedenja ne spremeni.

Question 18

Kritika in zagovor: zastarelost

Answer 18

Cohenov model odseva politične, kulturne sisteme in medijske strukture takratnega časa. Vsa ta področja pa so postala bolj fluidna. Predvsem pojav družbenih medijev je spremenil mesto definicije moči, veliko več glasov je slišanih.

Oba modela sta zastarela: ker ne moreta upoštevati zapleteno mrežo določanja odnosov, ki zdaj obstajajo zaradi uporabe internet, med družbenimi mediji, družbo, realnostjo in reprezentacijo.

ZAGOVOR
Nobeden od reviziranih modelov Cohen’s, Goode & Bens se ne ubadata z posrastom interneta in digitalnih tehnologij, predvsem družbenih medijev, ki so spremenili komunikacijske vzorce med MP.
Praktični učinki digitalnih komunikacij na MP morajo še biti empirično dokazani.
Družbeni mediji so v določenih situacijah samo poudarili stopnjo strupenosti proti deviantom.
V primeru drog, pa je internet razširil informacijo in dostopnost do njih.

Question 19

Kritika in zagovor: rigidnost

Answer 19

Model je preveč mehanističen; glavna napaka koncepta MP je pomanjkanje predstavnikov.
Panika sledi scenariju, ki udeležene oropa predstavnikov in problema samega oropa specifičnosti.
Ne dovoljuje variacij v procesu ali pa rešitvi.
Če odstopa od modela, predstavniki modela ne morejo razložiti določene deviantnosti.
Samo situacije, ki ustrezajo modelu so prepoznane kot MP.

ZAGOVOR
je zanikana s strani zagovornikov modela. Chone izpostavi, da potencialna MP je lahko zastane ali zaide na stranski tir.
Goode in Ben razločujeta med moralnimi vojnami in dejanskimi moralnimi panikami.
MP v večini sledi predvidljivi poti in prikazuje dosledne značilnosti, obstaja pa veliko situacij, ki se ne razvijejo v dejansko MP.

Question 20

Kritika in zagovor: Politična pristranskost

Answer 20

Za nekatere, MP rade postanejo objekt politične zlorabe. Je način za diskreditiranje konservativnih zakonodajalcev. Liberalne ali radikalne kampanje o družbenih problemih niso obtožene prirejanja MP. Tak način pristopa označuje politično presojanje kot intelektualno. MP je nehvaležna oznaka, ki jo vodijo nehvaležne ideološke domneve.

ZAGOVOR
Trditev o politični pristranskosti ne more veljati za Goodejev in Ben-Yehudo model, ker izrecno zasmehujeta moralno politiko, ki jo podpirajo radikalci:, pornografija, streljanje v šolah, spolne zlorabe katoliških duhovnikov…
MP analiza ne avtomatsko opusti progresivne skupine, ki izjavljajo kontraverzne izjave.

Question 21

Kritike: Domnevni medijski učinki

Answer 21

Krožijo obtožbe, da ta pristop domneva, da javnost verjame vsemu o čemer mediji poročajo. To neupošteva neodvisnost presojanja in izkušenj- idejo, da imajo ljudje dobro podlago za lastna prepričanja, ki ne izhajajo samo iz medijev.
MP učenjaki, predpostavljajo, da pri iskanju zavedanja o določenih temah, je občinstvo lahkoverno in da prioritizirajo mediatizirano znanje nad izkušnjami.

ZAGOVOR
Odgovor na naivnost javnosti do medijev je, da se javnost težko upre medijskim sporočilom. Goodie & Ben zagovarjata, da ankete predstavljajo kako mediji in zagovorniki, ki jih potrebujejo, določajo javno agendo.

Cohen ni nikoli izpostavljal da je občinstvo naivno, je pa izpostavil, da je neizogibno to da so odvisni od medijev.

Question 22

Koncept moralne regulacije

Answer 22

Koncept moralne regulacije pravi, da odprte družbe vodijo stalen dialog o mejah moralno sprejemljivega vedenja in o tem, kako regulirati tisto, kar se šteje za nesprejemljivo.
To lahko pomeni, da aktivnosti, ki so nekoč veljala za nesprejemljive so legitimizirane, kot npr. homoseksualnost.
V praksi pa se meje neprestano spreminjajo, da bi se soočili z novimi vrstami moralne neprimernosti, kot je zloraba družbenih medijev.

Question 23

Podobnosti in razlike MP in morlane regulacije

Answer 23

MP in Moralna regulacija si delita dve karakteristiki:
- obe vključujeta skupino ljudi, ki se odzove na neprimerno vedenje drugih.
- v obeh regulatorji potrjujejo svojo identiteto, kljub temu, da želijo vplivati na vedenje drugih

Razlike
- MP ne potrebuje karakterne reformacije moralnih deviantov, samo korektne in direktne intervencije
- MP razločuje nedolžne žrtve od storilcev bolj jasno, kot to počne moralna regulacija. Žrtve so privlačne za ekonomijo škode
- MP so začasen prelom, ko rutinski proces moralne regulacije odpove

Question 24

Ocenjevanje konstrukcije družbenih problemov na treh kriterijih

Answer 24

Chricter
1. Moralni red; stopnja zaznane grožnje osnovnih vrednot
2. Družbeni nadzor; stopnja, kjer je rešitev še izvedljiva
3. Vladnost; kako daleč je moralna regulacija drugih predstavljena kot zahteva za etično oblikovanje samega sebe?????????

Question 25

Sean Hier; Moralna regulacija in MP mnenje

Answer 25

želi ohraniti različico MP v okviru moralne regulacije kot nenehen boj znotraj procesa moralizacije; v smislu kdo in kaj bi bilo potrebno storiti.
Zelo kritizira obstoječe nalize MP, vključno z zanašanjeem na kognitivno vedenje in normativne meritve, razdalje med resničnostjo in problemom, ter njegovim družbenim konstruktom.
Disproporcionalnost nemore biti evalvirana brez zanašujoče indikacije o tem kaj sestavlja realno stopnjo zaskrbljenosti, anksioznosti.
Moralno regulacijo vidi kot potrebno etično samooblikovanje, tako morebitnega regulatorja kot tistega, ki je reguliran- projekti reguliranja povedo veliko o identiteti tistih, ki regulirajo in tistih ki so regulirani.

Question 26

Družba tveganja, teorija tveganja

Answer 26

Globalni obseg družbe tveganja, njena lastnosti samorefleksije in njena prodornost ustvarjata novo ozadje za standardno MP:
Sodobna obsedenost s konceptom tveganja ima svoje korenine v spremembah, ki so del preobrazbe družb iz predmoderne v moderno in nato v pozno moderno.

Kljub razlikam v perspektivi družbe tveganj ostaja strinjanje pri:
- v zahodnih družbah je tveganje postalo vse bolj prodoren koncept človeškega obstoja
- tveganje je osrednji vidik človeške subjektivnosti
- tveganje se obravnava kot nekaj, kar je mogoče obvladovati s člove
škim posredovanjem
- tveganje je povezano s pojmi izbire, odgovornosti in krivde

2 pomembna faktorja:
1. Teorija tveganja ima razmeroma malo specializacije.
- Zato so analisti bolj zainteresirani, kaj ima teorija tveganja povedati o zločinu, drogah, migracijah… Manj jih zanima, kako teorija tveganja lahko oblikuje družbene probleme kot celota.
2. Na nekaterih področjih- kriminal, droge, zloraba otrok- je teorijo tveganja si nezakonsko prilastil vladni pristop.
- To popolnoma ignorira analizo MP in zajame tveganje znotraj svoje teorije.

Question 27

Kultura strahu

Answer 27

Altheide; Definicija kulture strahu
Prodorna komunikacija, simbolna zavest in pričakovanja, da sta nevarnost in tveganje osrednji značilnosti učinkovitega okolja ali fizičnega in simbolnega okolja, kot ga ljudje definirajo in doživljajo v vsakdanjem življenju.

Paradox: zahodne družbe, očitno bolj varne kot kadarkoli prej, so ustvarile kulturo strahu, ki se kvalitativno razlikuje od vsega, kar je bilo pred tem; so bolj prdorne, bolj prosto lebdeče.
Uresničuje se na družbenih omrežjih in drugih javnih diskurzih.
Kultura strahu sistematično ne zazna družbenih problemov, proizvaja nesorazmerne in disproporcionalne odzive. Velika posledica je sovražnost do deviantov. Sekundarni efekt pa je nezaupanje do drugih, še posebej tujcev.

Razloči predispozicijo, zakaj pride do kolektivnega pretiranega odziva o domnevni grožnji. Vključuje razloge, zakaj se tisti, ki imajo najmanj razlogov, najbolj bojijo.

Question 28

Kultura strahu vs. teorija tveganja

Answer 28

Razlike z teoriji tveganja:
- geografski obseg je nejasen in ne pojasnjuje katere države si oz si ne delijo kulture strahu
- ne obravnava zgodovinskih vprašanj kdaj in zakaj je ta kultura zrastla
- ne pojasni ali mi strah čutimo vsak dan ali to velja samo za politične in kulturne institucije?

Question 29

Politika čustev

Answer 29

Emocionalna občutljivost je implicitna v tezi družbenega tveganja in eksplicitna v kulturi strahu, kjer so celotne družbe v nenehnem stanju emocionalne pripravljenosti.

Kljub temu da o čustvih navadno razmišljamo kot o nečem, kar občuti posameznik in so navadno kratka in epizodična, so čustva, ki so politično pomembna občutena skupnostno in so umeščeno v politično institucijo- in so navadno trajajoča in ne kratkotrajna.

Question 30

Čustva kot družbeni konstrukt Pearce and Charman 2 teoriji

Answer 30

1. Teorija družbene identitete; si prizadeva razložiti pomembnost in dinamičnost opredeljevanja znotraj in zunaj skupin.
2. Teorija družbenih predstav preučuje, kako ljudje konstruirajo zdravorazumske kategorizacije drugih ljudi in njihovega vedenja.

Question 31

Robert Merton; Teorija srednjega razreda

Answer 31

Je posrednik splošnih teorij družbenega sistema, ki so preveč oddaljene od določenih razredov družbenega vedenja, organizacije in sprememb, da bi pojasnile opazovano tistim podrobnim urejenih opisov specifik, ki niso posplošene.
Vključuje abstrakcijo, ampak so dovolj blizu opazovanim podatkom, da jih lahko vključimo v predloge, ki omogočajo empirično testiranje.
Teorije srednjega razreda se ukvarjajo z omejenimi vidiki družbenih pojavov, na kar kažejo njihove oznake.