24. Reality TV, or the secret of neoliberalism; Cloudry Nic Flashcards
Kaj je mišljeno z izjavo: Vsak sistem krutosti potrebuje svoje gledaliče.
Sistem mišljeno kot organizacija ljudi, objektov in priložnosti, ki so regulirani in odprti za javnost.
Legitimizacija sistema krutosti zahteva spremembo, ki jo omogčajo rituali.
Kaj je neoliberalizem:
sistem ekonomske produkcije in z njo povezani diskurzi.
Je način organiziranja družbenih virov, ki od deležnikov zahteva nenehno lojalnost, pristajanje na nadzor in zunanjo usmerjenost vse do najbolj osebnih sredstev privatnega življenja. Od istih posameznikov, pa hkrati zahteva sprejemanje krhkosti minljivih priložnosti, ki jih ponuja.
Ta definicija, se nikjer javno ne izpostavlja, ampak se ta logika sistema prenese v rituale, ki služijo kot igra, sprejemljiva oblika vrednot in prisile od katerih je sistem odvisen.
Kako se ta igra, ideologija pokaže v resničnostnih šovih:
Takšna igra se odvija v resničnostnih šovih.
Lahkotnost vsebin prekrije povezavo z delovnimi pogoji, ki so normalizirani pod neoliberalizmom.
Na takšen način delujejo rituali- pretihotapijo mimo nas določene pogoje, ki so zapakirani v drugačni (bolj sprejemljivi) obliki.
Kako se prenašajo ideologije- neoliberalizem, znotraj pogojev dela:
Podaljšanje delovnika
Podaljšanje delovnika zaposlenih, ki so posledično vedno na voljo- to se smartra in zapakira kot fleksibilnost.
Povečana fleksibilnost, ki je ključna za delovne možnosti
Povečana fleksibilnost delodajalcev, ki je ključna za delovne možnosti
Velja fleksibilnost delodajalcev pri ukinitvih delovnih priložnosti z minimalnim upoštevanjem posledic za zaposlenega
To poveča maso brezposelnih, ki zaradi prevelikega števila diplomantov, ni več omejena na najnižjo stopnjo kompetenčnosti in tehničnih kvalifikacij.
Konflikt v dejavnikih fleksibilnosti (delovnega časa in delodajalca)
brezčasnost (razpoložljivost brez restrikcij)
Brezčasnost se pričakuje tako na delu in v družbenih odnosih, ta se med seboj prekrivata.
Povečanje razpoložljivosti za delo, nas stane časa za druge družbene odnose- družbena cena.
Problem ni jasno viden, ker se na strukturne kontradikcije išče biografske rešitve.
Individualizacija negativnih zunanjih dejavnikov, zahteva ideološke sile skozi vrednotenje individualne kompetence in samo-transformacije skozi delo.
Korozija karakterja:
Richard Sennett; “korozija karakterja”
Od delavcev se zahteva, da vložijo več truda v delo in posledično tudi izkušenj, hkrati pa je vrednost na izkušnjah v vedno bolj fleksibilnem trgu dela zmanjšana, skoraj na nič.
Thompson in skrb do racionalizirane oblike delovnih nalog:
Thompson izpostavi skrb za racionalizirane oblike “delovnih nalog” , ki so bile organizirane na nove distinkcije med delavčevim prostim časom in delovnim časom.
Zgodi se premik k dojemanju časa kot redkost.
Ker se je čas namenjen delu konvertiral v dobiček, je to pomenil prvi od mnogiv valov racionalizacije dela.
Thompson: prilaščanje delavčevega časa
Thompson:
Prilaščanje
delavčevega delovnega časa- kot zaposlen
delavčevega prostega časa- podarjen čas- darilo v zameno za afirmacijo(pohvale, možnost po napredovanju…) delavčeve pozicije in družbene entitete, ki jo sestavlja delovno mesto
Tovrstno prilaščanje je nemogoče brez samozanikanja, ki se pokaže skozi javno izražanje “strasti” (do dela oz cilja ki ga imaš kot delavec).
Strast je nujna v neoliberalnem delovnem mestu- njeno delovanje zanikanja, zabriše kontradikcije in legitimizira podaljšanje prilaščanja delavčevega časa.
Emocionalno delo
Večina sodobnih služb zahteva emocionalno delo. to vključuje igranje na delovnem mestu.
Bauman: Manjkajo mostovi med zasebnim in javnim svetom.
Emocionalno delo: globoko igranje
Globoko igranje: gre dlje od samo igranja na delovnem mestu.
V storitvenih služabah je takšno igranje podvrženo konstantnemu nadzoru.
Emocionalno delo: nadzor
Nadzor na delovnem mestu je namenjen nadzoru vseh aspektov igre: kaj počnejo.- ni namenjen izključno nadzorovanju njihovih čustev.
Težko pa si predstavljamo igro, ki je zahtevana od zaposlenih brez občinstva (delodajalec)- delodajalec želi zagotovilo, da bodo vsi elementi igre potekali tudi izven samega aktivnega nadzora
Humanizacija delovnega mesta
Lahko pa takšne spremembe razumemo kot humanizacija delovnega mesta.
Heelas: delo je predstavljeno kot priložnost, kjer posameznik lahko dela na sebi- osebnostna rast.
Naturalizacija nadzora, na različnih perspektivah:
- Lahkotnost- jokey slavljenje moči nadzora
- Navada, ki si jo prilastimo, za spremljanje ljudi pod nadzorom in spremljanje, kako sodlujoči ohranjajo svojo avtenzičnost, kljub prisotnosti kamer
- Fikcija- da po določenem času, se razkrije pravi jaz-> sankconiranje neprimernege vedenja
Preformativne vrednote v BigBrother
- Absolutna zunanja avtoriteta:
V racionalnost in veljavnost zunanje avtoritete nesmemo dvomiti. - Konformnost skupin:
Med tem ko šov temelji na tekmovanju posameznikov, so znotraj šova primorani delovati znotraj skupin. Večina nalog temelji na skupinah.
Kako se posamezniki razumejo znotraj skupin velikokrat vpliva na to koga bo občinstvo vzljubilo in koga bodo izločili. - Avtentičnost
Paradoxno je potreba po igranju je nevtralizirana z argumentom, da na samem koncu se mora pokazati pravi jaz. - Pozitivnost
Pozitivnost naredi igro pod nadzorom na nacionalni tv najbolj avtentično.
Tekmovalci morajo biti pozitivni, kar pomeni zanikanje karkšne koli kontradikcije. Enako kot morajo biti zaposleni strastni, da odstranijo kontradikcije, ki jih delovno mesto od njih zahteva. - Individualizacija
Posamezniki so znotraj šova ocenjevani in obsojani v primerjavi z ostalimi.
Delo v neoliberalnem sistemu:
Samo uprizarjanje, potrebno timsko delo, regulacija s strani neizpodbitne zunanje avtoritete posredovane prek norm in vrednot- katerim se mora delovec podretiti na pozitiven in strasten način med tem, ko se mora sam soočati s posledicami “igre”.
