4. Media goes pop: Markham Tim Flashcards
Kaj je popularno? + & -
Beseda “popularno” nakazuje na nasprotno od uradnega, visoke kulture.
Dobra stran popularnosti: ljudje se počutijo kot del nečesa večjega, to okolje jim pomaga pri razvijanju njihove identitete
Slaba stran: obstajajo podle strani in učinki popularne kulture
Walter Benjamin: Masovna produkcija 2 učinka
Iz tega izhajata dve točki:
- Premik k masovni produkciji- sploščati vse
Visoka in nizka kultura izgledata enaki. Še vedno imamo preference kaj nam je všeč in kaj ne, ampak Benjamin pravi, da nismo več odprti za vpogled v človeško kreativnost, ki jo ponuja umetnost. - Vse kar cenimo kot pomembno je posledica pogostosti in vidnosti- izpostavljenosti. Vse je odvisno od oglaševanja, proračuna itd.
Habermas: Bouržuazija, Kakšna more biti kultura?
2 predpostavki- opazki.
Za to, da lahko razumeš in ceniš kulturo moraš biti tam prisoten in to redno. Ceniti kulturo se je potrebno naučiti- in njena ekskluzivnost jo naredi pravo
Kultura mora biti zahtevna po dostopu in za razumevanje.
2 predpostavki o kulturi:
- Kljub temu, da veliko število ljudi pride v stik z določenim kulturnim fenomenom, mu to samo po sebi še ne vzame pomena
- Kultura, ki je najbolj popularna je tudi najbolj dostopna (to Benjamin vidi kot sumljivo)
ni potrebe, da je kultura težka, mora pa biti ravnodušna do tega, kako jo bodo ljudje sprejeli
Adorno, Horkheimer; Masovni mediji, umetnost
- Konfliktni niso masovni mediji sami po sebi, ampak njihova asociacija s profitom.
- Proizvajanje glasbe, filmov itd. na način, ki bo najbolj učinkovit in ga bodo ljudje čim več kupovali- kako ustvariti čim večjo publiko (določene umetnikove ideje se zanemari, ker niso učinkovite- posledično to ni več samo izražanje umetnika)
- Adorno kritizira komercialnost: nemoremo več uživati v umetnosti, ker je narejena na način da se sama sebe oglašuje
- Danes se proizvaja to, kar je večini všeč. Ta okus je v odklonu v primerjavi z visoko kulturo (nikoli ne reče, da je ta okus manj vreden od visoke umetnosti). Na splošno imajo posamezniki neke splošne preference po komercialni glasbi in filmih
Danes pa profitni motiv ljudi ne odvrne od uživanja v kulturi.
- veliko poslušalcev se počuti kot del, ki je odgovoren za pevčev uspeh in se posledično počutijo opolnomočene- cenjeni in ne izkoriščeni
- Namen popularne kulture je v lastnostih kot so: uživanje, distrakcija, družbeno sredstvo- ki nosijo vrednost same po sebi
Adorno: Kaj širjenje komercializma naredi družbi?
Kultura se RACIONALIZIRA ko se preobrazi iz umetniškega izražanja v nekaj kar je lahko kupljeno in prodano. Racionalizacija je v textu uporabljena kot proces, kjer se za produkcijo kulturne vsebine, ki se je poenostavila in povečala, uporablja termin Mcdonaldization.
*Primer jazza
*Mcdonaldization je fenomena, ki se je razširil povsod od zdravstva do šolanja- Računovodska pravila so najpomembnejša, vrednost in stroški vsega pa morajo biti obračunani in utemeljeni.
Kaj primankuje popularni kulturi?
Popularni kulturi primanjkuje originalnosti in avtentičnosti umetniškega izražanja- je varna.
Kljub temu ji ne primanjkuje “šokantnega” elementa, ampak smo tudi na tega že navajeni (npr. sex tape zvezdnikov, naš šokira, ni pa to nekaj neverjetnega).
Manjka prava nevarnost za “status quo” popularne kulture- vprašanja o tem kaj je in kaj počne za nas.
Vrednost popularne kulture
Popularnost je zadosten razlog za njeno vrednost.
Kulturna vrednost ni absolutna lastnost, ampak je povezana s tem kaj imajo ljudje radi- posameznikove preference niso posebne.
Kaj je ljudem všeč determinira kje in kdaj obstajajo, živijo.
Popularna kultura temelji na željah in zahtevah posameznika HKRATI pa so te želje in zahteve oblikovane s strani kulture v kateri živijo.
Popularna kultura kot orodje masovne distrakcije: cilj in posledice
Odtujitev: ljudje se ne zavedajo vrednosti kulture, vse se vrti okrog prodaje in potrošnje.
- ta koncept opisuje občutek brez-smernosti in praznine NE pa jezni in razjarjeni
CILJ popularne kulture- ohranjanje pasivnosti:
- sprejemanje stvari takih kot so ali pa celo uživanje v njih
➡️Potrebna je zdrava mera skepticizma za takšno dojemanje
Teža, ki je dana na kulturo v tem kontekstu -komercializacija kulture kot orodje masovne distrakcije- je disproporcionalna.
Popularna kultura kot radikalna politika: Gramiscii & Fiske
Gramiscii:
popularna kultura s seboj nosi možnost radikalnih sprememb
- način razmišljanja o kulturi, da njen namen ni zgolj reprodukcija družbe
Fiske:
- Veliko popularnih vsebin vidi kot seme radikalnih demokratskih sprememb
Pravi, da popularne vsebine medijev ne predstavljajo alternativne sfere občinstva ali pa nove politike-
POANTA je, da se gre za stvari ki so z uradnim diskurzom popolnoma nepovezane. To “znanje na begu”- tip kulture, ki je nepredvidljiv in ne nadzorovan s strani elit je veliko bolj nevaren od tega, da ugledni mediji želijo obdržati moč za pripovedovanje.
PROBLEMATIČNOST POGLEDA je v tem, da kultura v večini primerov nima nobenega takšnega vpliva.
PROBLEM POZORNOSTI
Fiske je mnenja, da če ljudje nečemu posvečajo pozornost različnim stvarem, to pomeni, da se posledične različne stvari dogajajo. Ljudje pa lahko posvečajo pozornost več stvarem, velikokrat tudi hkrati.
Dejanja medijske uporabe videne na način, da če ljudje posvečajo pozornost eni stvari namesto drugi ima to na njih determinante posledice NI NAJBOLJŠI (včasih so mediji le distrakcija, jih konzumirajo le skozi družbeni kontekst, ali pa jih uporabljajo samo kot icebreaker… )**
Fiske: konformizem zamenja…
Fiske: Opažnja, da namesto uveljavljanja konformizma je popularna kultura v njenih sodobnih oblikah pravzaprav spodbujala veliko stopnjo nezaupanja pri večini posameznikov.
- To je pozitivna lastnost sodobne družbe, da smo pozorni na vsebine ki jih konzumiramo (vemo da so slike retuširane, zavedamo se, da nas mediji poskušajo posrkati in prepričati v nakupovanja itd.)
Npr. - Šovi Big brother, survivor itd. so bili zrežirani, ker so to v resnici bili sociološki eksperimenti, kako se ljudje vedejo, če so prepuščeni sami sebi- gledalci so videli zabavo v tem, igralci pa so delali šov za kamere.
Sodobna lepotna estetika: fake izgled, ki se danes uveljavlja je nič drugega kot zapuščanje lastne identitete in sprejemanje postmoderne igre/ nastopa
Zakaj posvečamo pozornost zvezdnikom?
PRIPADNOST
Posvečanje pozornosti zveznikom in drugim oblikam popularne kulture je povezano s pripadnostjo- dejstvo, da si soudeleženec kulturnega polja v katerem so tudi drugi, da občutek pripadnosti nečemu večjemu od nas. Poznavanje določenega odzadja npr. zvezdnika in deljenje informacij z drugimi pripadniki lahko pripelje do precej trdne združitve.
VIR KULTURNE ORIENTACIJE
Zvezdniki so vir za kulturno orientacijo- naš način življenja v katerem se znajdemo vsak dan.
Osmišljajo naše identitete.
Chris Rojek: Zvezdniki so nadomestili božanstva v naših vedno bolj posvetnih življenjih- pretirana trditev
V resnici zvezdnikov sploh ne rabimo občudovati, za ohranjanje njihove funkcije orientacije.
Npr. tudi skozi sovraštvo in kritiziranje lahko nekdo izpostavi kakšen je on kot posameznik
Zvezdniki so za nas uporabni, ker jih uporabljamo kot vir za razumevanje naše poti skozi življenje in za pripisovanje pomena našemu mestu v njem.
Predstava referenčne točke po kateri sami sebe pozicioniramo: prej vs potem + komentar Fiske
Zvezdniki so za nas uporabni, ker jih uporabljamo kot vir za razumevanje naše poti skozi življenje in za pripisovanje pomena našemu mestu v njem.
PREJ
Včasih so to počeli mediji skozi poročanje o svetu in bolj pomembnih temah.
DANES
Danes pa se zanašamo na zvezdniške govorice itd. AMPAK je to prav tako učinkovito za predstavo referenčne točke po kateri se lahko sam sebe pozicioniramo- npr deliš mnenje o nekem dogodku, ali se strinjaš ali ne, kakšen je tvoj moralni pogled na to itd
Kometar
Lahko pa še vedno velja Fiskova ideja, da povabilo k komentiranju in podajanju mnenj o temah kot so diete, zveze itd. gre bolj za subjektivizacijo samega sebe k prisilnim normam- kot pa za neko navigacijo skozi medijski landscape
Kaj je identiteta?
Identiteta je vedno- nastop, je to kar ljudje počnejo in ne to kar so
Zvezdnik skozi medije
Zvezdniki so skozi medije produkt zvezdniškega polja- polje v naši kulturi:
- na katerega se veliko ljudi obrne iz navade,
- je mesto podprto s strani ogromne industrije,
- prostor je hierarhično organiziran
- nekatere vrednote in institucije znotraj polja zavzemajo priviligirane pozicije.
Zvezdnik ki ga vidimo skozi medije ni živeča stvar, ampak konfiguracija simbolnega kapitala.
Set lastnosti zvezdnikov
Skozi čas posamezen zvezdnik utelesi določen set lastnosti, ki postanejo značilne samo zanj- noben drugi jih nemore nadomestiti V RESNICI pa jih lahko, njihov nepogrešen pojav kot utelešenje točno določene kombinacije lastnosti ni bil tako nepogrešljiv, če ta oseba ne bi obstajala, bi se pojavila druga.
