16. The chave as folk devil; Le Grand Elias Flashcards
Bourdieu- Družbeni razredi
Družbeni razredi so produkt posebnih okoliščin obstoja. Razredi so relacijske in hierarhično urejene skupine, ki jih sestavlja skupina posameznikov, ki imajo različen dostop do različnih oblik ekonomskega, kulturnega in socialnega kapitala ali virov.
Definicija MP
MP so karakterizirane z nenadnim pojavom moralne zaskrbljenosti med širšo skupino ljudi v določenem družbenem kontekstu (lokalni, nacionalni, transnacionalni) glede vedenja osebe, skupine oz kategorijo ljudi, ki so videni kot grožnja zasidranim družbenim vrednotam.
To sproži sovražno reakcijo proti, kar kasneje postanejo, ljudskim hudičem.
Bourdieu: Analiza delavskega razreda
Delavski razred utelešajo “taste of necessity”
Vodijo ga materialne omejitve in s tem je karakteriziran s pomanjkanjem izbire, kar se izraža s praktičnim in neformalnim načinom potrošnje, ki je usmerjen v zadovoljevanje osnovnih potreb.
Bourdieu zagovarja, da je “okus svobode” ali “okus razkošja” srednjega razreda oblikovan skozi strategijo distinkcij v primerjavi z okusom delavskega razreda in oblikuje elaborirano, stilno obliko okusa, ki jo vodijo “estetska dispozicija” in je karakterizirana z vedenjem in obliko.
MP in Moralna regulacija
MP je skrajna oblika moralne regulacije
Termin chav
Pojavi se v slovarju, kar pomeni, da se je uporaba termina institucionalizirala v javnosti in vsakdanjem diskurzu.
Chav se nanaša na mlado belopolto osebo, pripadnik delavskega razreda, oblečen v uliča oblačila z vpadljivim nakitom-bling…
Izgled in karakter Chav
Termin chav se nanaša na nekaj vidnih atributov:
mlajši, belopolt, britanskega porekla s specifičnim uličnim stilom: kape, trenirke, designer oblačila, bling nakit- chavette imajo velike okrogle uhane, veliko maskare…
Takšnemu izgledu pa se ne pripiše samo poimenovanje ampak je nanj vezan tudi skupek specifičnih karakternih lastnosti.
Chav je specifičen tip osebe, z določenim načinom življenja, vedenjem, telesnimi specifikami, govorom, vrednotami in družbenim ozadjem.
Te karakteristike služijo za konstrukcijo simbolnih razrednih meja, kjer so chavi pozicionirani kot v pomanjkanju kapitala in kulture.
Kategorizacije chavov
Življenski stil chavov je povezan z marginaliziranim, nizkim statusom prostora in potrošnje.
Te kategorizacije oblikujejo stigmatizirane identitete ljudskega hudiča.
Chavi postanejo stereotip, zaničevan drugi- proti kateremu so prisotne močne moralne in estetske meje- najpogosteje skozi posmehovanje.
Npr.
Chav (delavski razred) je v nasprotju s terminom posh (srednji razred).
Ni pa samo stil, tisti ki je označen zaničevalno.
Tudi sam stil njihovega življenja je zanemarjen. Asociirajo jih kot:
hedoniste, nepismene, živijo na socialni podpori, zbirajo se v gangih, so nasilni, nadlegujejo ljudi…
Ženskost chavett je prav tako negativno asociirana: so vulgarne, slutty, se razdajajo, nezaželjene nosečnosti- z namenom da dobijo socialno podporo…
Tudi določeni javni prostori so asociirani z njimi: mcdonalds, živijo v prikrajšanih soseskah z visoko stopnjo zločina, brezposelnosti…
Ustvarjanje distance
Humor je funkcija ustvarjanja distance, da lahko vsebina tega kar je bilo izraženo izpade neškodljiva, in vseeno služi kot legitimiziranje uporabe slabšalnega besednjaka.
Chavi kot ljudski hudič
Ljudski hudič chavov je oblikovan predvsem okrog potrošnje in življenjskega stila, in ne kot sfera produkcije, in je povezan z ekonomsko in družbeno marginalizacijo.
Chavi zavzemajo dve lastnosti družbene identitete tradicionalnega ljudskega hudiča:
1. mladi, nasilni moški delavskega razreda
2. izkoriščevalci socialne pomoči, pripadniki delavskega razreda, mlade neodgovorne mame
Javna razprava o chavih
Javna razprava o chavih je razprava o družbenem razredu in do neke mere rase.
Javnost ne veliko razpravlja o problematikah glede razreda, vključno o chavih.
Fenomen chavov, pa naj bi to razpravo pripeljal na površje.
Chave se umešča v delavski razred. Predvsem srednji razred, se okorišča klasicizma in rasizma, da svoj razred distinktno ločijo od delavskega, manjvrednega.
Owen Jones Marginalizacija delavsekg razreda
Owen Jones: Marginalizacija delavskega razreda je predstavljena kot rezultat individualnega moralnega neuspeha oz. kulture revščine in ne kot posledica strukturnih pogojev.
Razredni prezir, ki se dogaja skozi razpravo o chavih, deluje v interesu bogatih in privilegiranih z legitimiziranjem povečane neenakosti in prekrivanja razredne povezave, ki je v ozadju takšne neenakosti.
Ne izpostavi pa dejstva, da se tudi znotraj samega delavskega razreda, med seboj ločujejo od chavov.
Zato nekateri zagovarjajo, da je chav mladostniško pleme, življenjski sti (npr goth, indie…) in niso direktno povezani z delavskim razredom oz družbeno ekonomskim statusom.
Odsotnost ljudskega hudiča v razpravi
MP so karakterizirane tudi z -vključevanjem ljudskega hudiča oz. ljudi ki ga predstavljajo.
V tej razpravi pa je odsotnost samo-identificiranih chavov oz ljudi, ki jih reprezentirajo.
To naredi chave skupino, ki nima glasu v javni razpravi (izjema novinarka Julie Burchill, ki pokaže to kulturo kot pozitiven pristop do življenja).
ena od možnih razlag za odsotnost zagovorniške skupine je stigmatizacija termina.
Skeggs zagovarja, da je patologija ženskosti delavskega razreda pomeni, da ne more služiti pozitivno obliko identifikacije oz podlage za nobeno obliko identitetne politike.
In ker se chave uporablja za besedo zlorabe za domnevne nespoštljive belce delavskega razreda, je ta logika še toliko bolj očitna.
drugi razlog je, da imajo premalo ekonomskih, družbenih in kulturnih sredstev, da bi lahko dostopali do javne sfere institucij. In tudi, če lahko jim najverjetneje primanjkuje kulturnih virov, za verbalni zagovor in zagovarjanje njihovega primera.
3 posledice MP o chavih
- Nove oblike nadzora
Omejili so jim dostop do javnih površin, prostorov: nakupovalni centri, nočni klubi,…
Prepovedali so vstop ljudem, ki so se oblačili obleke, ki se jih asociira s chavi: baseball caps, trenerke, hoodies, burberry, prada…
To je način izključevanja nezaželenih in potencialno problematičnih, nižje razrednih segmentov populacije.
Chavi so tudi asociirani z ASBO civilnim redom, namenjen je za omejevanje gibanja in vedenja ljudi, za katere velja, da so družbeno sporni. V primeru kršitve, pa se gibanje lahko spremeni tudi v kaznivo dejanje. - Posledice za modno znamko Burberry
Rebranding Burberry, znamke s tradicijo je vključeval izpostavljanje prepoznavnega kariranega vzorca in prodaja določenih nižje cenovnih izdelkov- baseball kapa. Ta kapa je postala asociirana s chavi, ki so jo pogosto nosili (+v seriji).
To je za visoko blagovno znamko predstavljalo polom, da je asociirana s takšno skupino ljudi.
To je znižalo prodajo v britaniji+ prepoved vstopa v določene prostore, tistim, ki so nosili takšen vzorec. Znamka se je odzvala tako, da je zmanjšala vidnost vzorca na svojih oblačilih in prekinila prodajo kape. - Uporaba podobe chava za oglaševanje in komodifikacijo
Vloga posmehovanja pri konstrukciji moralne-estetike meja proti chavom je ustvarila poti za produkcijo blaga, ki služi domnevnim ne-chavom.
V britanskem gay prostoru so postalo popularno “chav chic” blago.
Johnson argumentira, da je očrnjenje kulturnega simbola in praks asociiranih s chavi, primerno v srednje razrednem gay prostoru, kjer so spremenjeni v cenjene kulturne risorse, ki generirajo ekonomsko obliko blaga in storitev.
Chav zabave, chav večeri…
Reprezentacija chavov je vključena tudi v popularni kulturi; komičen strip o chavih.
Reprezentacija chavette v Chaterine Tate show in tv seriji Little brain.
Komodifikacija chavov
Kljub temu, da je chav kultura razvrednotena in videna v kontekstu pomanjkanja okusa in morale, je bila prisvojena s strani srednjega razreda skozi kotekst humorja, seksualnosti in spreobrnjena v zabavo, za marketiranje blaga in storitev.
Razvrednotena kultura chavov, postane cenjen vir, ko je v rokah drugih.
Beverley, Skeggs; kultura delavskega razreda je pogosto izkoriščena s strani srednjega razreda, za namen generiranja ekonomske vrednosti na kapitalističnem trgu- obratno pa, kar si prilastijo chavi postane razvrednoteno.
Moralna regulacija
Moralna regulacija vključuje dolgo-obstoječe rutinske procese, ki oblikujejo subjektivnost v relacijskem in dialektičnem stilu z vplivanjem na identiteto ne samo reguliranih, ampak tudi tistih, ki regulirajo.
V tem smislu, projekt moralne regulacije odkrije veliko o identiteti tistih, ki želijo regulirati, kot o tistih, ki so regulirani.
