27. Media is other people; Markham Tim

Question 1

Kaj morajo biti novinarji pri poročanju dogodka in kaj to ustvarja?

Answer 1

Novinarji morajo glede poročanja o določenem dogodku biti selektivni o tem kaj bodo poročali: kaj je tisto najpomembnejše vredno omembe- to je ustvarjanje narative.
(Kako lahko novinar spravi občinstvo izven njihovega vsakodnevnega balončka in jim predstavi kaj dejansko se dogaja- kako jih lahko prepriča, da jim je mar za trpljenje).

Question 2

Pomanjkanje sočustvovanja

Answer 2

toliko kot lahko posameznik sočustvuje z ostalimi, toliko je preveč trpljenja, ki se dogaja okrog nas, da bi se lahko brigali za vse

Question 3

Kaj je ključ za vspostavitev dobre narative?

Answer 3

Obstaja meja med biti dober pri vzpostavljanju dobre narative in med tem da gre novinar predaleč- ključno je ravnovesje in objektivnost

Question 4

Težave s predstavljanjem nasilja, grozljivih dogodkov…:

Answer 4

• mediji so med tem, da prikažejo čim bolj resnično in med tem, da mora biti primerno za gledalce
• filmi in video igre: kako zabavno je primerno da naredijo nasilje v filmih in igrah

Kljub temu, da je izmišljeno predstavljajo resnični svet in imajo vpliv.

Question 5

Produkcija resnice medijev

Answer 5

Shani Orgad: mediji ne samo posredujejo znanja, ampak so deležniki v domišljiji občinstva
Mediji so konstruktorji resnice in ne odsev nje- producirajo razumevanje sveta.

Odločitve pri izbiri besed in slik o določeni zgodbi je že del ustvarjanja razumevanja nečesa- do prejemnikov nikoli ne pride tako kot je mišljeno ker tudi oni sami procesirajo znotraj svojega razumevanja in izkušenj.

Question 6

Vprašanje je, kako ljudje dojemajo resnico širše: primer begunski center

Answer 6

Npr. Pre široka slika dogajanja v begunskih centrih nas preveč oddalji od dojemanja stopnje grozote- dehumanizira naše razumevanje teh ljudi.
Obratno pa, če povemo zgodbo individualne osebe npr. slika otroka kako joče, -dekontekstualiziran situacijo, jih ustvarimo za individualni simbol žrtve namesto žrtev določenega konflikta v določenem času in prostoru.

Če se te grozote dogajajo npr. v državah tretjega sveta, se dojemanje te problematike za nas zgodi znotraj konteksta, ki ga že imamo o tem delu sveta.
Če imamo pretiran čustven odziv na zgodbo nas to lahko odvrne od razumevanja politike in ekonomije, ki stoji za to človeško katastrofo.

Question 7

Said: Kako se npr. zatiranje žensk in manjšin odvija:

Answer 7

Zatiranje žensk in etičnih manjšin ali celotnega razvijajočega sveta se dogaja neopazno v rutinah vsakdanjega življenja, kot se dogaja na sestankih uprav…- kaj bi bilo potrebno storiti?
Ni potrebe, da je to fatalno, samo občutljivost do “othering” ki se prikrade

Question 8

Problematično prikazovanje “drugih” npr. beguncev

Answer 8

Problematično je predstavljanje teh ljudi: če prikažeš kako so jim prišli drugi (navadno belci, ki so nam bolj znani-iz razvitih držav) to ustvari žrtve kot tiste, ki jim je potrebno nahraniti in jih rešiti- sebi podobnih pa postavimo za rešitelje.
Na rob se postavlja njihove predstavnike , njihovo sposobnost razmišljanja in vedenja samih zase- nimajo možnosti se postaviti zase, to delo opravljajo tisti, kih jih predstavljajo.
Gledalci ne dojamemo, da so to posamezniki, ki lahko razmišljajo imajo želje, ambicije… obstali so v kategoriji oddaljenih drugih.
Mediji in filmi se preveč osredotočajo na prikazovanje neenakosti in nepravičnosti in znotraj tega ustvarijo dramo in konflikt.

Question 9

Mirovniško poročanje vs vojno poročanje

Answer 9

Mirovniško poročanje je občasno samo-čestitanje za stran zahodnega sveta, ki je omogočil pomoč.
Najslabše kar lahko novinar stori je -prikazovanje žrtev kot hvaležnih.

Question 10

Pozitivna razvojna zgodba ponavadi pade v dve kategoriji:

Answer 10

1. Stvari so se izboljšale, ker nam “oni” postajajo podobni
2. Stvari so se izboljšale, ker so srečni kljub svojim primitivnim življenjem

To ni namen novinarjev. To je bolj ilustracija Saidovega argumenta:
Kakršna koli slika razvijajočega sveta v kontaktu z zahodno publiko, se navadno za gledalce izkaže kot utrujajoča in nepravična distinkcija med zahodom in ostalimi.

Question 11

Ali je primerno prikazovanje trpljenja na dramatičen način?

Answer 11

Jean-Jacques Rousseau: (za igre) Ne. V vsakem primeru s prikazovanjem trpljenja želiš zabavati množico, tako kot jo želiš pri komediji.
Edini primeren odziv so suhoparni točni podatki, brez čustev- ampak takšna odsotnost čustev lahko izpade sadistična.

Enako vprašanje je obstalo za medije.
- Nekateri so mnenja, da kakršno koli poročanje o zgodba je na nek način želja po generiranju občinstva
- Z odtujenim drugim, niso več oni oni, ampak karakter v naši narativi
- Naučiti se moramo primerjati možna razumevanje zgodbe in se odločiti, katera je za nas najbolj resnična

Question 12

Lilie Chouliaraki: Včasih postanemo vznemirjeni o zgodbi o terorističnem napadu, vojni.

Answer 12

To te ne naredi slabega človeka, ampak posvečanje pozornosti skozi lečo zabave te naredi pasivnega- zgodbo hitro pozabimo
Obstajajo pa zgodbe, do katerih imamo konkretna čustva in nas lahko prizadene- takšne zgodbe ostanejo v našem spominu več čas, ampak je še vedno pretežno pasivna.

Question 13

Luc Boltanski: Politika pomilovanja

Answer 13

Predstavlja obojestranski nož občutka, da nam je žal za drugega: to nam je instinktivno primeren odziv, ampak to je najdlje kar gre.
John Fiske pojasnjuje odziv na ki jih vidimo v medijih v resnici nič ne spremenijo glede tega težavnega cenarija.

Question 14

Chouliaraki: Verjame da obstaja tretji način gledanja medijev**

Answer 14

način kjer čustva kot so pomilovanje in ogorčenje izhajajo iz osebnih izkušenj ven v javno domeno

To je mišljeno na situacije, ki nas tako pretresejo, da nas postavijo izven nas, iz naših normalnih poti- lahko pride do tega, da se odločimo nekaj storiti (pogovor s prijatelji, podpisovanje peticij, udeležitev protesta…)
Postavijo nas izven naše navade doživljanja sveta- dojamemo, da novice niso le neskončen cikel enega in istega konflikta, vprašamo se kako se vedemo in razmišljamo (pripravljeni na spremembo)

Question 15

Kaj je četrta stena?

Answer 15

Učinkovit način prebijanja iz navad ustvarjanja medijev in pasivnega gledanja, ki pride zraven je prebijanje četrte stene.
Četrta stena je sprednji del odra ali pa ekran- karkoli je med posameznikom in nastopom, kar ločuje resnično življenje od tega drugega prostora-kjer se navežejo dramatične konvencije.

Question 16

Kako počlovečiti ljudi, ki se jih upodablja?

Answer 16

Pravilo novinarjev bi moralo biti, da počlovečijo ljudi ki jih upodabljajo.
Obstajajo pa dileme kako to storiti.

Chouliariki: Vrjame, da uporaba pomilovanj lahko deluje, če se ga primerno uporabi
deli si mnenje z Hannah Arendt: biti dober državljan ni samo v pravilih in pravicah ampak tudi v jezi, obupu, in upanju.

Za Butlerja: najboljše je če sočustvujemo z splošno ranjenostjo, ki si jo delimo- to bi se lahko zgodilo meni in družini. Pomembno je poudariti, kja je izgubljeno ob izgubi nekoga: talenti, cilji, ambicije- to kar so lastnosti vseh okrog nas. In na tak način moramo razumeti oddaljene druge, da so tudi oni ljudje z cilji, željami, ambicijami..

Question 17

Dve resnici o predstavljanju oddaljenega trpljenja v medijih 1.

Answer 17

Novica ima neizrečeno stopnjo tragedij
Npr. drugačno predstavljanje in dojemanje tragedije blizu nas (več poročanja o njih) od tistih, ki so oddaljene

Sanford: Različno preračunavanje trpljenja je posledica dejstva, da so zahodni mediji rasistični- mišljeno na način, da je njihovo občinstvo bolj zainteresirano v ljudi, ki so njim bolj podobni in ki govorijo podobno.
To ima posledice na nas kot gledalce, za dojemanje našega odnosa z ljudmi daleč stran.
Ne gre toliko za to, da novinarji nočejo poročati o drugih in njihovih dohodkih, tragedija. Ampak dejstvo, da je občinstvo zato manj zainteresirano. Zato včasih uporabljajo elemente, ki so gledalcem že znani iz določene kulture (npr hrana, glasba- karkoli kar privabi občinstvo) da pokažejo zanimanje.

Question 18

Dve resnici o predstavljanju oddaljenega trpljenja v medijih 2.

Answer 18

Predpostavljanje, da občinstvo lahko posveča pozornost samo eni krizi na enkrat (in ko ena postane dolgočasna, preidejo na drugo).

Ljudje imajo omejeno sposobnost biti na tekočem z novimi informacijami.
Michael Ignatieff: dvomi v skupno amnezijo.
Najprej se začenemo za novo tragedijo Kdo je kriv? kako se je to zgodilo? Nekaj moramo storiti itd. Kasneje pa se počasi izgubimo interes, ko se pojavi nekaj novega.
To je obtožba za medijske producente in za porabnike
Posledice: izključene skupnosti ne dobijo zavarovanja, ki si ga zaslužijo, pozabimo na grozljive posledice vdora v druge države itd.

Question 19

Pojasnjenje kratkega spomina:

Answer 19

Novice so o novicah in noben medij ne more prodati dvakrat iste zgodbe

Konflikt med:
mediji ki jih ljudje želijo
mediji ki bi jih morali imeti
mediji ki si jih zaslužijo

Question 20

Kako pomiriti vsakodnevne posameznikove odločitve, ki so defenzivni in kolektivni vzorci odločitev, ki to očitno niso??

Answer 20

odgovor je v: razmišljanju o kulturnih praksah in od kje prihajajo- načini proizvajnanja in razpravljanja o medijih, ki so kolektivi in izraženi skozi dejanja posameznika v vsakdanjih rutinah

Fenomen “obračanja na vzven” - se ne priključijo v medije (se odločijo, da ne pregledajo novic)

Ta pristop spodbuja posameznikovo sodelovanje v družbi, katere del so.

Question 21

Kako dojemamo dogajanje/ zgodbe? zaporedno

Answer 21

premerimo, povzamemo in se mentalno pozicioniramo v odnos do tega.

Question 22

Slika postane ikona, pripisani pomeni

Answer 22

Določene slike določenega dogodka nas spomnijo oz dogodek vedno povežemo na to sliko- slika postane ikona (to ni zato, ker bi ta slika najbolje predstavljala dogajanje, ampak kaj nam kot občinstvu pomeni).
Slike in njihov pomen niso samoumevne- kolektivno jim pripišemo pomen- ob njej vstopimo v občutke ni samo dokaz zgodovine
Slike trpljenja provucirajo splošne občutke jeze, žalovanja in solidarnosti in ne dejanskega sočustvovanja do posamezne osebe.
To kar občutimo so občutki o določenem konfliktu na splošno in temu kakšne posledice povzroč.
Npr. slika kako policaji pretepajo žensko je uporabna za opozicijsko gibanje, za to žensko pa nima nobenega pomena.

Question 23

Odnos z mediji ni odnos med posamezniki

Answer 23

Mediji predstavljajo ljudi, ljudem in se spopadajo s tem kako to narediti na odgovoren način.
Odnos z mediji ni odnos med posamezniki: je odnos med ljudmi ki so drugačni od nas in med tistimi ki so nam podobni, kaj oni predstavljajo in kaj ti predstavljaš.

Question 24

Susan Sontag: Moč fotografije

Answer 24

forografija ima moč, ki ti da občutke vključenosti v trpljenje, da se ne vedemo kot samo priče dogajanju- postanemo storilec.
V političnem kontekstu, dajo ti uvid v to kaj tvoja država počne oz ne počne v tvojem imenu.
Ker živimo v zaprtem svetu, nam lahko trpljenje drugih zunaj postane samo objekt zanimanja.

Fotografi in režiserji se poslužujejo dramatičnih tehnik, ki vzbudijo v gledalcu to česar si želijo.

Question 25

Rog Silverstone: Primerna distanca

Answer 25

Poskusiti moramo ne popolnoma uničiti distance med gledalcem in objektom gledanja popolnoma, ker je to nemogoč način ko razmišljaš o tem, da obstaja distanca med teboj in vsemi ostalimi s katerimi se srečujemo na dnevni ravni.

idealno je nekje vmes, kjer vključimo glavo in srce, poslušamo subjekt toliko kolikor razlagamo drugim, povabiš občinstvo toliko kolikor jih usmerjaš v tem kako naj razmišljajo o teh zgodbah ki jih želiš povedati.

Question 26

SM nam dajo nov način vedenja o ljudeh, ki niso ne revolucionirala in ne unčila načina kako razmišljamo o oddaljenih drugih.

Answer 26

Prednost je, da na SM lahko bereš sporočila, brez da bi vedel od kje prihajajo in jih dojemaš za to kar so in nisi pod vplivom tega od kje so- hkrati pa lahko imaš premalo konteksta in narobe razumeš sporočilo.
nekdo lahko neposredno poroča iz kraja dogajanja prek SM in imaš direkten vpogled v dogajanje iz prve roke

Question 27

Kreativci, ki imajo zgodbe za deliti in povedati + prednost SM pri tem + Foucault

Answer 27

Tisti kreativci, ki imajo nekaj povedati in želijo deliti zgodbe z ostalimi- kritike označujejo to za prakso moči
med tistim ki posreduje zgodbo in med objektom zgodbe je neenako uravnovešen odnos
način kako povejo zgodbo pogosto osebo postavi v položaj objekta kreacije producenta/ pripovedovalca- namesto da jim da glas, ga uveljavlja nad njih
Prednost SM je v tem, da lahko vsak pove svojo zgodbo brez profesionalnih posrednikov.

+Foucault to idejo prevzame in jo naredi o moči.
noben nima nadzora nad svojo narativo, na način kako jo svet vidi. Če ljudje že povzamejo nek način vedenja o določeni kulturi, jo bodo na tak način tudi videli.
AMPAK načini vedenja niso fiksni

Question 28

Nači načini vedenja se reproducirajo v naših vsakdanjih rutinah

Answer 28

Pri vsem kar počnemo vsak dan: kako zjutraj pregledamo email, ob zajtrku gledamo yt posnetek, na poti v službo vidimo oglas eob cestah itd.).

Question 29

Maš ti to MONIKAAAAAAAAAAA

Answer 29

<33333333333