23. Podreditev kot svoboda: Patrick Schreiner

Question 1

Zakaj pravimo, da je dananšnja družba, družba športa?

Answer 1

Današnja družba je družba športa -> Vzporeden vzpon meščanske družbe in športa
Tekmovalni šport je uprizoritev konkurence- tekmovanje po pravilih:
Pravila naj bi zagotavljala enoten vzorec in kriterij, po katerih je mogoče primerjati športne dosežke in jih oceniti kot boljše/ slabše

Question 2

Načela športa, kot neoliberalna ideologija:

Answer 2

• šport uresničuje neoliberalne predstave trga in družbe- je polje za njihovo normalizacijo
• Začne se s komercializacijo športa: možnost trženja - športnih dogodkov prek tv
• Športni klubi postanejo znamke
• Prisoten upor do komercializacije športa, ampak kljub temu obstaja naprej: veliki dobički športnikov, značilen je neenakomerno porazdeljen dobiček med igralce, glede na spol itd.

Komercializirani šport ustvarja, ohranja, utemeljuje in opravičuje neznansko neenakost razdelitve uspeha in dohodka- je posledica in hkrati sestavni del neoliberalizma.

Question 3

Čustva v šport:

Answer 3

• odločilno vlogo čustev igrajo samodisciplina in samopremagovanje na eni strani in bolečina na drugi
• Uspeh zahteva samooptimizacijo, samodisciplino in samopremagovanja (sam sebi najhujši nasprotnik)
• Ideja modernega športa junaštva se opirajo na takšno - pogosto boleče- samopremagovanje
• V dobi komercialnega športa se čustva v splošnem in bolečine v posebnem uprizorjena natanko tako. Zato nikdar niso zgolj osebna ali zasebna, temveč se zmeraj pojavljajo v nekem družbenem kontekstu in v javnosti.

Question 4

Športno telo

Answer 4

Pomen športnega telesa predstavlja družbeno merilo privlačnosti.

1. fit telo služi da se razlikujemo in distanciramo od drugih
   V konkurenčnem boju sta individualnost in identiteta odvisna tudi od tega kako telo prilagajamo utečenim predstavam privlačnosti in zdravja
   S tem si zagotovimo sprejetje in nudimo ter pospešimo družbeni prenos predstave “idealnega telesa” idealnega človeka.
2. Redno trenirano telo signalizira voljo do dosežka, samodisciplino, samoodgovornost in konkurenčnost.
   Človek postane proizvod, proizvajalec in prodajalec samega sebe.

Question 5

Razlikovanje telesa med spoloma

Answer 5

idealno moško telo je “bojni stroj”

Žensko telo pa “eterični predmet poželenja”

Question 6

Razlogi za povečano športno udejstvovanje:

Answer 6

• eden od razlogov je: poklicna življenja v večini ne vključujejo več telesne dejavnosti- šport služi za izravnavo
• Drugi razlog je spremenjena -predvsem zaradi neoliberalizma družbena vloga telesa: je nekaj kar moremo in moramo oblikovati
• pojav fitnesov: ponuja ideološko navezane točke: z individualnimi športi stopijo v ospredje samouresničevanje, individualizem in avtonomija
  Konkurenca, tradicionalni elementi tekmovalnega športa so preslikani na družbeno raven: konkurenti so vsi drugi okrog nas ki so boljši, bolj fit od nas- družbeno konkurenčni boj:

Question 7

Konkurenca tekmovalnega športa preslikana na družbeno raven:

Answer 7

Konkurenca, tradicionalni elementi tekmovalnega športa so preslikani na družbeno raven: konkurenti so vsi drugi okrog nas ki so boljši, bolj fit od nas- družbeno konkurenčni boj

Question 8

Prenos odgovornosti z zdravje in zdravstveno oskrbo:

Answer 8

Fitnes, wellnes in ezoterika temeljijo na predstavi, da je človek individuum, ki ga je treba temu primerno tudi obravnavati in zdraviti.
Ni stanje, ampak proces- pot do fiktivnega cilja.

Problematične so zahteve, ki jih imajo fitnes in wellnes- odgovornost za zdravje in zdravstveno oskrbo je preloženo na ljudi same.

Šport in gibanje postaneta politična-ni na državi in družbi da itrdita sistem zdravega varstva, ampak se more najprej vsak sam potruditi za lastno zdravje.

Razlike v družbi vodijo tudi do določenih zdravstvenih stanj in bolezni npr. diabetes debelost- poudarek je na tem kakšen moraš biti da boš cenjen v družbi, noben se pa ne sprašuje kako predispozicije posameznika zaradi neenakosti v družbi vplivajo na to.

Question 9

Kakšno vlogo igrajo zvezde?

Answer 9

Zvezde igrajo pomembno vlogo oblikovanja identitete.

Odvisno od zvezde ki je popularna v danem trenutku, velja za zgled oz. protizgled, se oblikujejo različne socialne skupine, katerih meje pogosto potekajo vzdolž razredne in/ali spolne razlike.

Question 10

Kaj je namen proizvodnje zvezd?

Answer 10

Namen proizvodnje zvezd je služenje denarja.
Richard Dyer: Zvezdniki so blago in premoženjska vrednost.
Zygmunt Bauman: poudarja blagovni značaj zvezd.
Biti zvezda pomeni:
se pojavljaš na tisoče naslovnicah, revij, zaslonih, se o tebi govori, si viden, si zaznan, si čaščen

Question 11

Kaj pomeni, da je samoreprezentacija temelj zvezdništva?

Answer 11

bistvena naloga je izgradnja medijem in javnosti všečnega imidža zvezd.

Za to sta najprej potrebna posebej izbran nastop in videz.
Sledi sistematično pojavljanje v javnosti in bolj ali manj posredno posredovane določene info. o zasebnem in poklicnem življenju.

Predpostavka za uprizarjanje množici všečnega videza in proizvodnjo zvezd so množični mediji.

Question 12

Kako zvezdniški sistem širi ideologijo neoliberalizma?

Answer 12

zvezde so pomembne za oblikovanje individualne identitete:
Dyer: zvezde utelešajo predstave, ki jih neka družba goji o osebah oziroma posameznicah.
Zvezde artikulirajo tako obljube kot težave, ki jih s seboj prinaša ideja individualizma.

Question 13

Povezava med zvezdništvom in identiteto: kako prenašajo ideje neoliberalizma?

Answer 13

razlikovati moramo med zvezdniškim sistemom na splošno in posamezno zvezdo
Ker posamezna zvezda lahko npr. nasprotuje ideji neoliberalizma!

AMPAK sistem zvezdništva še vseeno prenaša ideje neoliberalizma:
ljudje morajo biti fleksibilni
se prilagajati trgu
ostati prepoznavni, avtentični
samodisciplinirani
se truditi za uspeh, bogastvo in priznanje
sami se morajo prezentirati in tržiti
Zvezdniki to počnejo javno in komur uspe biti zvezdnik je za to čaščen so vzor.
Vprašanje iz kje ta vspeh izhaja je drugorazreden (npr. Kardashians)

Za neoliberalizem je utemeljitev bogastva in družbenega ugleda šteje edino uspeh na trgu- npr. v primeru zvezd je to medijski trg (spet primer Kardashians).

Question 14

Biografije in avtobiografije kot literarna vrsta:

Answer 14

avtobiografije in biografski filmi ne pripovedujejo izključno zgodbe zvezdniškega življenja (so pa tesno povezane z zvezdništvom in neoli.)

Omogočajo prenašanje neoliberalne ideologije preko priljubljenih zvezd.
pripovedi o naporih, ki so se obrestovali, trdo delo,- so dober vir prenašanja takšnih vsebin, ker delujejo avtentične in verodostojne

Skozi biografij se potek življenjske zgodbe kljub prelomom in težavan prikaže kot koherentno, zaključeno in ciljno naravnano celoto- kar je koristno za neoliberalizem.
spodleti in izzivi so ovire, ki jih je potrebno premagati za uspeh, slavo, bogastvo
Zvezdništvo se pojavlja kot logični in zavestno dosežen cilj, kot zgledno opravljena življenska naloga
v ospredju so samooptimizacija, samoreprezentacija
polomi in spodleti so zgolj povod za aganžma samodiscipline, trud

Question 15

Kasting šovi in konkurenca:

Answer 15

Ker se to obeta samo enemu članu nastane konkurenca (poskrbi za napetosti, konflikte..)- uspeh enega je poraz drugega, morajo biti boljši od drugih

Pride do trenutkov solidarnosti, iskrenosti.
Sposobnost sodelovanja z drugimi je na vrhu seznama za zahtevane lastnosti.
KLJUB TEMU pa se vsak uveljavlja kot posameznik

Za obstanek v kasting konkurenci sta ključna dva kriterija:
izviren nastop
privlačna zunanjost

Question 16

Kako se tekmovalci med tekmovanjem razvijejo?

Answer 16

izboljšajo dosežke: se optimizirajo
naučiti se morajo reprezentirati s pričakovanji žirije in gledalcev
ključni sta: samodisciplina in samonadzor

Question 17

Podreditev ideologiji dosežka, uspeha?

Answer 17

Ponotranjijo zahteve šova, sprejemajo pravila- za uresničevanje svojih sanj

Ko se podredijo zahtevam žirije in občinstva se hkrati podredijo ideologiji dosežka.

Ne govori se o pogojih neoliberalizma, kjer je vedno več poražencev kot pa zmagovalcev- tistemu ki spodleti, si je sam kriv.
Uspeh je vprašanje samoodgovornosti.

Question 18

Ideologije neoliberalizma v tv- formatu:

Answer 18

• konkurenca
• ideologija dosežka
• nujnost nenehne samooptimizacije
• samoprezentacija in samoizražanje
• podreditev avtoriteti trga
• načelna samoodgovornost

Question 19

Resničnostna tv je stalno gibanje med fikcijo in resničnostjo;

Answer 19

• obsega dokumentarne in inscenirane elemente
• nastopajoči niso slavne osebe (izjema prikazovanja življenja slavnih)
• povezovanje s vsakdanjostjo: izjemni dogodki in situacije v vsakdanjem življenju

Skozi igralce ki so “navadni” se lažje poistovetimo, se v njih najdemo.
Pomembno so pozitivni izid, podajanje rešitev za situacije.

Question 20

Želja po spremembi posameznika:

Answer 20

Želja po spremembi izhaja iz tega, da se: tematizirajo, razmišljajo o sebi, se zavedajo svojih domnevnih ali dejanskih težav… in verjeti morajo da so rešitve v njih samih: spremeniti se morajo v skladu z pričakovanji strokovnjakov in občinstva
Prilagoditev družbenim pričakovanjem.
Družba ne nastopa kot predmet vreden obravnave ali kritike.
Odgovornost za težave je pripisana izključno prizadetim.

Question 21

Neoliberalizem in milnice

Answer 21

Predmet tematizacije nista več identiteta in skupnost, temveč nikdar zaključeno iskanje lastne identitete in zmeraj le začasno uspešno iskanje skupnosti.

Predstavljeno je neoliberalno pojmovanje dosežka; ne trud, znanje in delovni čas ampak finančni uspeh in socialni prestiž.

Prikazujejo mlade popolnoma neoliberalizirane ljudi: mladi, privlačni, kreativni, finančno preskrbljeni…
Liki morajo vedno znova dokazovati, da si zaslužijo socialne odnose in priznanje.
Kdor ni rajno pripravljen ali sposoben za dosežek ni samo sramota družini ali lokalni skupnosti, ampak lahko izgubi sleherno socialno vez in družbeno eksistenco nasploh.
Tuja jim je ideja, da se ljudje združujejo in zavzemajo za skupne inetrese.

Rešitev konfliktov in kriz tiči k povratku k predhodni izhodiščni situaciji.

Question 22

SM in samoreprezentacija

Answer 22

SM: kjer si lahko kdor hoče ustvari lastno občinstvo.
Samoprezentacije skoraj da niso več postavljene meje: bolj kot je odkritosrčna in resnična, večje je zanimanje spletnega občinstva.

SM omogočajo, da si posameznik naredi osebni profil oz. poljuben izbor osebnih podatkov, ki ga nato deli z občinstvom. S svojega stališča leži v središču omrežja številnih drugih.

Question 23

Kaj zahteva neoliberalizem od samoprezentacije?

Answer 23

Philip Mirowski: Neoliberalizem od samoprezentacije zahteva spremenljive identitete in priložnosti.
Človek kot samoreklama na dveh nogah in menedžer lastne biografije.
Podjetno misleči posameznik, ki se mora tržiti kot proizvod. Splet SM je tesno območje, na katerem se učimo, kako vselejšnjim zahtevam prilagoditi identitteto in samoprezentacijo.

SM nas silijo k razmišljanju o sebi in se sprašujemo kako se želimo kazati navzven- ne enkrat, ampak stalno

Samoreprezentacija se kaže kot bolj ali manj igriva dejavnost, kot preizkušanje lastne osebe.
To igranje ima resno ozadje: V neoliberalizmu je vprašanje Kdo sem? in Kako pridobiti družbeno priznanje in ekonomski uspeh? tesno povezani.

Question 24

Samoreprezentacija, okusi in interesi:

Answer 24

K samoreprezentaciji spadajo tudi izbran okus in interesi.
Pri samo opisu in interesu je občiajen z določeno mero samoironije.
Samoironija pa ni značilna pri opisu okusov in preferenc- nočejo nerazmevanja tega kar jim je všeč: avti, znamke, destinacije…- to kaže pomembnost potrošnih proizvodov z identiteto in družbeno sprejetost v neoliberalizmu.

Question 25

Samoreprezentacija na SM:

Answer 25

Element samoreprezentacije so tudi fotografije.

Družbeno omrežje v pravem pomenu nastane s prijatelji; povezava med profili tistih ki se poznajo. Povezava in značilnosti drugih so podobno zgovorna kot naši interesi. Povezava z znanimi predstavlja prestiž, priznanje.

V svoji reprezentaciji se želijo razlikovati od drugih- od konkurence.

Skozi družbena omrežja se primerjamo z drugimi
SM imajo vlogo tudi v poslovnih odnosih npr. Linkedin.
pletenje novih odnosov
izmenjanje info o poklicnih temah

Borimo se za pozornost, sprejetje in priznanje.

SM so vedno izraz zahtev, s katerimi se soočamo v neoliberalizmu.

Question 26

Kaj je lifestyle?

Answer 26

Lifestyle: ne obsega vseh življenjskih stilov, temveč meri na tisoče načinov življenja, katerih središče tvorijo potrošnja, osebno zadovoljstvo in telesna ter družbena samoprezentacija.- vedno ima opraviti s potrošnjo

Question 27

Okus in potrošnja

Answer 27

Bourdieu: Potrošnja je namenjena predvsem označevanju razlik v odnosu do drugih.
pomen razlik v družbenih razredih- pripadništvo razredu določa ta okus

Okus zariše meje med sloji in družbenimi razredi.
Kar nam je všeč ni preprosto dano, ampak družbeno določeno.

Človek lahkos voj družbeni položaj nasproti drugim izrazi na vsaj dva načina:
s potrošnjo dobrin
s potrošnjo posebej dragih dobrin

Question 28

Kaj je v potrošnji odraz neoliberalizma?

Answer 28

To samo po sebi še ni odraz neoliberalizma
V neoliberalizmu se spremeni odločilen detajl:
Vse večja postaja nujnost po samoreprezentaciji in ločevanje od drugih, ne samo po razredih ampak tudi ZNOTREJ njih

Srednji razred poveča potrošnjo- ker drugače ne bi bili kompetentni s svojim lastnim razredom

Družbena neenakost in negotovost se močno večata.

Tako se veča pomen potrošnje in lifestyla za samoreprezentacijo in samooptimizacijo.
Optimizirati se v neoliberalizmu pomeni optimizirati se v skladu s svojo potrošnjo.

Spremenjena vloga tudi znotraj oglaševanja: kdor hoče več prodat mora oglaševat- oglaševanje premore čut za vrednote in načine delovanja, ki v neki družbi veljajo za primerna in pravilna, ter jih uporablja v svoj prid.

Srednji razred goji strah pred družbenim padcem in željo po družbenem vzponu.
Posameznik se pozicionira glede na lastno družbeno okolje.

Potrošnja v neoliberalizmu je neskončen boj za čim ugodnejši družbeni položaj.

Dobrine ki služijo za pozicioniranje in razločvenje glede na druge, niso vse enake.

Question 29

Možnosti samoreprezentacije znotraj neoliberalizma:

Answer 29

Možnosti samoprezentacije
potrošnja izdelkov, storitev
potrošnja za trajnost in zdravje
Tu z npr. trajnostno potrošnjo se želijo pozicionirat od drugih
Trajnostna potrošnja doseže obraten učinek od tega ki si ga želi: razbremeni politiko in podjetja odgovornost preloži na potrošnike

V neoliberalizmu potrebujemo druge zato, da dobimo priznanje in sprejetje

Question 30

Kaj je temelj neoliberalne družbe?

Answer 30

Temelji neoliberalnih družb nista solidarnost in družbena enakost, temveč tržna načela in atomizacija.
Privatizacija procesov socialne varnosti in javnih podjetij- pomeni privatizacijo usode ljudi.
Krčenje socialnih pravic krči varnost mehanizmov za vse.

Question 31

Posameznik se mora nenehno:

Answer 31

samotematiziranja
samo optimiziranja
samoprezentacije
samotrženja

Question 32

Dokazovati se moramo da smo: _____
in istemu smotru morajo služiti:

Answer 32

Dokazati moramo da smo: aktivni, privlačni, prožni in prilagodljivi, podjetni in konkurenčni

Istemu smotru morajo služiti: izobrazba, šport, družbena omrežja, potrošnja, svetovalna literatura, ezoterika…

Question 33

Liberlno načelo dosežka

Answer 33

ljudje nastopajo kot optimirani in disciplinirani stremuhi, ki upajo, da se bodo, če le dajo dovolj od sebe, dokopali do družbenega priznanja, sprejetja in ekonomskega uspeha.

Trud ne nujno vodi k uspehu- ampak razlog za to se prevali na prizadete same, vsak je sam zase kriv.

Banalno je, da pri pridiganju avtonomije in individualizma pričakujejo uklanjanju trga in družbi.
Zato jim tisti, ki so usposobljeni za to tolmačijo kako to deluje- ampak se tukaj spet podredijo avtoriteti