15. Serijski morilci mačk; Gregor Bulc

Question 1

Kako dojema družbeno nasilje?

Answer 1

kot razpadanje družbenega sistema- zato je (še posebej mladinsko nasilje) velikokrat predmet MP.

Question 2

Zakaj se pri serijskih morilcih mačk lahko uorabi koncept MP?

Answer 2

Koncept MP se v tem primeru lahko uporabi zaradi- širokega obsega in pretirane reakcije nad dejanji deviantnežev.

Question 3

Socialni konstuktivizem in pomen deviantnosti:

Answer 3

Socialni konstruktivizem; podobe deviantnosti ali sprejemljivega vedenja ter kazni za kršitelje družbenih norm razume kot, zgodovinsko in kulturno variabilne

Zato je pomen deviantnosti, družbeno konstruiran. Definicija normalnega pa je skozi čas spreminja glede na uporabo znotraj različnih družbenih skupin.

Question 4

Kako se konstruirajo družbene vrednote in norme?

Answer 4

Družbene norme in vrednote se konstruirajo skozi različne diskurzivne prakse, ki v nekem časovnem obdobju tvorijo sorazmeren družbeni konsenz glede določene teme oz. vzpostavljajo režim resnice (Foucault).

Question 5

Koncept moralne panike je

Answer 5

Družbeno stanje v katerem veliko ljudi v družbi pretirano reagira na neko (novonastalo) domnevno grožnjo ustaljenemu redu, ki jo spodbujajo družbeni devianti, četudi je dejanska grožnja zanemarljiva.

Question 6

5 kriterijev MP po Goodeu in Ben-Yahudi:

Answer 6

1. Povečana stopnja zaskrbljenosti:
   zaradi določenega obnašanja ali stanja, ki jo je moč izmeriti z javnomnenjskimi raziskavami, medijsko pozornostjo, predlaganimi spremembami zakonodaje itd.
2. Povečana sovražnost:
   usmerjena proti deviantom, ljudskim hudičem
3. Sorazmerni javni konsenz:
   da je deviantna skupina resnična družbena grožnja
4. Disproporcionalnost:
   domnevne grožnje v primerjavi z objektivno resnostjo problema, kjer je izmerljiva zaskrbljenost velika, dejanska škoda in število deviantnežev pa neznatna
5. Kratkotrajnost
   razmeroma hitro poniknejo

Question 7

Javno mnenje gre skozi 5 faz:

Answer 7

1. Mnenjski voditelji začnejo dojemati določeno grožnjo kot resno in jo kot takšno skušajo predstaviti širši javnosti
2. Nadaljuje se z eksplozijo zaskrbljenosti izraženi v poročanju množičnih medijev in z
3. definiranjem grožnje kor resnične med večjim št oseb
4. Tukaj nastopi skeptičnost do razumljene grožnje in do odpora do pretiranih reakcij nanjo
5. Zadnja faza je prenehanje zaskrbljenosti širše javnosti z izjemo določenih manjših interesnih skupin

Question 8

Stuart Hall povezuje koncept MP z teorijami ideologije (z vpeljavo hegemonije):

Answer 8

Ta koncept omogoča razumevanje fenomena MP kot del širšega družbenega procesa konstruiranja pomenov skozi cel spekter medijskih tekstov in institucionalnih praks.

Z vpeljavo Gramiscijevega pojema hegemonija v raziskovanje MP opozorijo, da je za konstrukcijo negativnega pomena nekaterih deviantnih oblik obnašanja nujno potrebna širša družbena privolitev. MP v tej perspektivi niso več zgolj izolirani družbeni pojavi, ampak eden v nizu procesa hegemonije, ki povečuje vpliv oblasti in drugih nosilcev moči na zasebno sfero in civilno družbo.

Question 9

Disproporcionalnost pri mačjih morilcih:

Answer 9

Ogled statistike kaže, da je šlo za disproporcionalnost, pretirano reakcijo.
Primernih skrajnih pobojev živali je v sloveniji zelo malo, skoraj da ne obstajajo.
Tržaški primer je idiosikratičen dogodek, ki ni bil del nikakršnega prepoznavnega trenda.- je pa sprožil amorfen nacionalne občutek negotovosti, bes.
Dogodek je dobil takšno medijsko pozornost ravno zaradi nefrekventnosti takšnih dogodkov- in ne obratno (mediji poročajo da je takšnih primerov vedno več in da je mučenja živali pri nas veliko).

Question 10

Bruns Crawford: trikotnik dejavnikov + dodaten element pri mačjih morilcih

Answer 10

Interakcija med mediji, politiki in širšo javnostjo je lahko predstavljena v obliki trikotnika- znotraj njega lahko opazujemo krožno gibanje napetosti, ki vspodbuja vsakega izmed treh dejavnikov k intenzivnim načinom obsojanja deviantnežev.

V našem primeru pa bi lahko ta odnos opisali v obliki kvadrata:
V definiranju grožnje kot realne je sodelovala tudi skupina strokovnjakov
vloga policije ki pri začetnem vzpostavljanju konteksta družbenega problema s katerim ima kasneje javnost opravka

Question 11

Policija

Answer 11

Novinarji sami nebi mogli vzpostaviti panike, ker so večino info pridobili od policije.
Definicijski kontekst pobojev ustvari policija.
Tako zagotovijo javnosti, da je bil zločin uradno potrjen- ga prepoznajo kot takšnega kredibilni viri- ostali viri so sekundarni

• mediji se opirajo na predstavnike ministrstva za notranje zadeve, ki določajo primarno definicijo zločina
• odnos med mediji in institucijami je konstruiran glede na organizacijske potrebe medijske hiše in rutinske novinarske postopke

Tako je ob definiranju primarne definicije zločina policija “vpletena v družbeno konstrukcijo kriminala samega” kar, posledično poustvarja potrebo po nadzoru, ki jo njene institucije kasneje lahko zadovoljijo z lastnim posredovanjem.

Policija izkorišča nadzor na info, da zadovolji lastnim interesom.
Ker lahko definirajo določene subjekte, kot deviantne- jih morajo nadzorovati in potem vprašljiva dejanja oblasti postanejo legitimna- kar lahko dojemamo kot obliko policijskega nadlegovanja, lahko postane upravičena oblika uporabe državnega aparata ob nadzoru deviantnega obnašanja.

Question 12

Mediji

Answer 12

Idiosikratičen dogodek predstavijo kot tipičnega.
V slo večino št. podob in mnenj o naravi in resnosti kriminala konzumirajo prek množičnih medijev.

Najmočnejše so vizualne podobe, ker bralci in gledalci vedno manj časa namenijo branju/ gledanju novic.
- kričeči naslovi v medijih o poboju mačk
Mediji največ pripomorejo k konstrukciji javnega besa nad pobijalci mačk.
Mediji zanetijo MP z popačenjem, vztrajnim potrjevanjem in strukturiranjem celotnega primera kot izredno resnega- to homogenizira javno zavest o problemu in prispeva specifičen ideološki diskurz, ki mlade obravnava kot podivjane, potencialno nevarne, če niso pod strogim nadzorom staršev, šole in države.

Question 13

STROKOVNJAKI

Answer 13

Mediji jim namenijo prostor v poročilih.
V primeru mladinskega kriminala se mediji zanašajo na socialne delavce in terapevte.
V MP so samo določeni posamezniki tisti, ki posredujejo zmožnost komentiranja konkretnega vprašanja.
Kredibilnost teh ljudi je največkrat rezultat njihovega predvidenega superiornega vedenja in njihove povezanosti z znanostjo- uporabljajo ekskluzivni jezik prava in znanosti, kise neposvečeni javnosti zdi mitičen, nedostopen in po definiciji pravilen.

Question 14

Zakaj imajo v tem primeru strokovnjaki največjo vlogo?

Answer 14

Strokovnjaki so bili glavni igralci v Tržaškem primeru.
Nobeden ne mediji in ne javnost niso dvomili v kredibilnost strokovnjakov- kljub temu, da je bilo veliko njihovih izjav napačnih (npr policija navajala napačne podatke).
Njihova legitimizacije ne prihaja iz vsebine, temveč kredibilnostne avre, ki spremlja vsakega strokovnjaka (prikazani so v njihovih okoljih- zdravniška soba, operacijksa soba, pisarna… kar poleg njihovih strokovnih nazivov gledalce prepričuje v kredibilnost novega statusa- ob enem pa vzbuja distanco in spoštovanje do njihove avtoritete.

Question 15

Kako si pridobijo strokovnjaki kredibilnost?

Answer 15

Kredibilnost temelji na profesionalnem in družbenem statusu govorca; kredibilnost je konstruirana skozi navidezno vedenje “visoko postavljenega, visoko izobraženega in po družbeni definiciji visoko kredibilnega posameznika”.

Question 16

Zakaj nastane Mit o serijske morilcu iz našega primera:

Answer 16

ZNANOST + FIKCIJA= ZF IDEOLOGIJ (Mit o serijskem morilcu)

(mačji Trobci itd.)
Kombiniranje resničnosti in fikcije različnih podob, zgodb in dejstev, ki vsaka posebej nosi specifično ideološko ozadje in je vpeta v določen pomenski kontekst, lahko označimo s pojmom konvergenca.

Question 17

Kaj je konvergenca?

Answer 17

Konvergenca se pojavi, ko sta dve ali več dejavnosti povezani v procesu ustvarjanja pomena, tako da implicitno ali eksplicitno vlečemo paralele med njima. Torej podoba “študentskega huliganstva” poveše študentski protest z ločenim problemom huliganstva- katerega stereotipne značilnosti so del družbene vrednosti, ki nam je na voljo.

Question 18

Kako se kaže konvergenca v primeru mačjih morilcev?

Answer 18

V tem primeru lahko rečemo, da kombinacija dejstev, podob in popularne fikcije, ki je postala mnogo bolj grozeča, kot bi bila vsaka izmed njenih delov posebej, pomeni, da mediji zmorejo konstruirati pristranske ali fikcijske razlage dogodkov iz resničnega življenja z dekontekstualizacijo in s poenostvaljanjem novic.
- tako nastane splošno prepričanje za povezavo med ubijalci mačk in serijskimi morilci ljudi (zaradi prekomernega poročanja o popularnih oblikah takšnih primerov, ki so posledično ustvarili ideološke temelje za podporo tovrstnim trditvam)

Question 19

Kakšna je medijska reprezentacija v tem primeru?

Answer 19

MP ve tem primeru ni le plod pritiska interesnih skupin, temveč tudi kot v kulturnih resursih napajajočo se reprezentacijsko konstrukcijo, ki uporablja senzacionalno naracijo, opisuje čustvene in melodramične dogodke, ter pripoveduje strašljive zgodbe.

Medijske konstrukcije tipični outsiderjov in insiderjov, njihove ustaljene podobe in prepletajoči se diskurz o njih omogočajo oblikovanje mnenj o mladostniški delikvenci in o kriminalu na splošno.
TOREJ da je širša javnost razvila močno odklonilen odnos do določene oblike kriminala in kriminalcev, specifično tudi mladnostniških, so v velikem delu odgovorni tudi novičarski prispevki in popularni žanri, ki vztrajno uporabljajo kriminalne zgodbe da pritegnejo pozornost potrošnikov.

Question 20

Mit o vuglarni mladini višjih razredov

Answer 20

Drugi mit med MP je: mit o vulgarnem, nehumanem, časzapravljajočem življenjskem stilu mladine in družin, ki izhajajo iz višjih družbenih razredov.

Poročanje o tem, kako fantje izhajajo iz normalnih družin, poleg tega sta dva starša psihologa in ena socialna delavka- za fante je poskrbljeno.
Vrednote in življenjski stil višjih razredov, so nemalokrat v javnosti videne kot vulgarne (zapravljanje časa, dolgčas, nenadzorovana ambicioznost, neogovorno seksualno življenje, uporaba drog, larpurlartistično nasilje…)
Med medijiskimi in popularnimi diskurzi prihaja do demoniziranja drugačnosti + dolivajo olje na ogenj staršem, da nimajo nadzora nad svojimi otroki.

Question 21

Diskusije o vzgoji otrok in vloge staršov, šole, države

Answer 21

Kot drugi val razprav, diskusij je bila vzgoja otrok- o vlogi staršev, šole, družbenem nadzoru mladine (bralci krivdo zvračajo na brezposelne starše, in na egocentrično stremljenje posameznika za materialnimi dobrinami).

Tovrstna pretirana zaskrbljenost in širok odziv javnosti ustvarja pogoje za rekonstrukcijo in ponovno evalvacijo temeljnih moralnih tem glede vzgoje otrok in starševskega nadzora nad otroci, kar konsekventno ponovno vzpostavi javni konsenz o pomembnosti družbenih vrednosti, ki podpirajo strožjo družbeno in institucionalno kontrolo nad socializacijo otrok in mladine.

Question 22

Politiki

Answer 22

Na začetku MP je bilo zanimanje politikov za ta primer majhno.

Bruns in Crawford: menita, da interes politikov za MP v največji meri temelji na tem, kako njihovi volivci razumejo situacijo.

Obsojanje fantov in skrb poziv za ostrešje kazenske ukrepe iz ust politiko prihaja ker predvidljive širše zaskrbljenosti javnosti in sorazmerno veliko javnega konsenza, da je nekaj potebno narediti, da se to ne ponovi več.
To premami politike, da posegajo po preprostih, pogosto radikalnih kazenskih rešitvah, za kompleksne družbene probleme.
Mladi deviantneži so lahke tarče za politike, ker glede njih vedno obstaja splošna skrb o njihovem vedenju, ker so prihodnost našega sveta + mladi niso diskurzivno okrepljeni za lasno obrambo ali pa jih zavrnejo kot nekompetentne ali nelegitimne.

Question 23

Kritiki MP: kaj so pomanjkljivosti MP

Answer 23

1. Pojem panika naj bi bil zavajajoč, ker implicira posameznikovo metalno reakcijo na določeno grožnjo, ne pa na kompleksne družbene reakcije nanjo.
2. Kritičnost ciljev raziskovalcev, ki koncept uporabljajo. Ti naj bi namreč priviligirali objektiven, elitističen pogled na problem in tako vedno izbrali stran, ki jo je potrebno braniti.
   -Včasih se zdi, da je analitikovo stališče samo subjektivna izbira, samo določen odnos do medijskega konflikta.
   Občasno so teksti samo vznemirjenja druge stopnje.
3. Pojem MP je prišel tudi v popularno rabo, v kateri pa je njegov izvirni pomen oskrunjen. Mediji poimenujejo različne vrste dogodkov in trendov z MP.
4. Učinek medijev, na občinstvo v luči teze o aktivnem občinstvu in zagovarja bolj poglobljene kvalitativne raziskave reakcij občinstva na senzionalistična novičarsk poročila v priemrih MP, ki bi dokazale, da mediji v takšnih primerih vseeno ne tako vplivajo na občinstvo- da bi vse vzeli za resnično.

Question 24

Kje MP ostaja močna?

Answer 24

MP ostaja učinkovita pri analizi pretiranih družbenih reakcij domnevno grožnjo ljudskega hudiča.

MP ostajajo močna strategija konservativne politike, ki si na ta način želi pridobiti ali konstruirati sorazmeren družbeni konsenz o primernosti lastnih vrednot in ciljev.

Question 25

Kaj so reakcije javnosti?

Answer 25

Reakcije javnosti niso zgolj preprost fenomen vzrokov in posledic, razvijejo se v kompleksni medigri medijev, politikov, policije, interesnih skupin in širših sistemov pomenov npr. kot tisti ki zadevajo mladino na splošno ali pa, specifično mladoletniške deviante.

Question 26

Kaj je potrebno pri modelu spremeniti, nadgraditi?

Answer 26

MP je potrebno modificirati v skladu z socio-ekonomskimi, socio-političnimi in kulturnimi spremembami, skozi katere so šle industrijske in poindustrijske države v zadnjih 30ih letih od Cohenove klasične študije MP.

Angela McRobbie revidiran koncept MP: mora vsebovati bolj pluralistične družbene odnose, vseprisotnost medijsko posredovanega komuniciranja, močan političen vpliv različnih interesnih skupin in povečano družbeno moč ljudskih hudičev.
MP postanejo norma novinarske prakse- kako pridobiti pozornost gledalcev

Question 27

Sodobne MP, lastnosti:

Answer 27

• so manj monolitne
• omejene z obrambo ljudskih hudičev s strani interesnih skupin in liberalnih medijev- predstavljeni v obliki učinkovitih kritičnih izjav
• rast kompetentnosti za medijsko nastopanje med interesnimi skupinami