3. The mediatization of habitus; Hjarvard Stig Flashcards
Pier Bordieu: Koncept habitusa
Uporabi koncept habitusa da preseže kontradikcijo med zahtevami zunanjega-objektivnega družbenega sveta in notranjimi- subjektivnimi dispozicijami, ki vodijo dejanja in interpretacije družbenega igralca.
Habitus je razmnoževalno/ generativno in združitvenio načelo, ki prevede bistveno in povezovalno karakteristiko pozicije v združene življenjske stile- to je enoten skupek odločitev oseb, dobrin, dejanj…
- Habitus ne zagotavlja popolnoma razvite interpretacije ali smeri za dejanja v nobeni situaciji, ampak vsebuje praktične, kognitivne in efektivne dispozicije, ki vodijo interpretacijo in dejanja.
- omogoča razumevanje družbene moči in razreda, s predhodnim razumevanjem preteklosti/ situacije dane skupine, posameznika in družbenega razreda
Giddens: Strukturna teorija (skozi institucije)
želi preseči tradicionalno dihotomijo med makro in mikro družbo in razložiti kako so družbene institucije, reproducirane in spremenjene skozi individualne družbene predstavnike, odsev uporabe institucionalnih resursov.
Družbeni karakter, habitus vs kulturna identiteta
Habitus in karakter; predpostavljata dispozicijo iz kjer posameznik komunicira in se povezuje z njegovim okoljem.
Družbeni karakter in habitus NE nadomestita identitete, ampak sta koncepta, ki nam pomagata specifizirati kako je identiteta mediatizirana skozi družbene in kulturne pogoje
Erich Fromm:
Družbeni karakter: potreben nukleus/ jedro karakterne strukture večine članov skupine, ki se je razvil kot rezultat osnove izkušnje in modela življenja, ki je najpogostejši v tej skupin
Kaj so pomanjkanja teorije Habitusa?
- MANJKA
- Psihološka dimenzija; ki nam omogoča razumevanje interakcije med družbenim razvojem in posameznikovo psihologijo- emocionalni in kognitivni procesi
- Poda premalo razumevanja modernih medijev in družbe VKLJUČNO z info o tem - kakšen je medijski vpliv na habitus in oblikovanje življenjskega stila.
Razlika habitus in družbeni karakter
Habitus nam omogoča razmišljanje o tem kako je shema interpretacij in dejanj povezana s strukturno pozicijo posameznika, določene skupine ali družbenega razreda čez različna družbena polja.
Reisman: Drugam usmerjen karakter
- Prisotnost vodenja in odobravanja drugih je ključni element njegovega sistema konformnosti in samo-kritičnosti- če drugam usmerjen karakter išče avtonomnost je sam nemore dobiti, lahko le s prijatelji
Reisman: Družbeni karakter
=družbeni karakter je mehanizem, prek katerega družba pridobi člane, ki se vedejo na način kot se morajo vesti člani družbe
- Družbeni karakter vidi kot “način konformizma”- ni nujno da se vsi v dobesednem poslužujejo karakterja, ki ustreza družbi AMPAK bolj je posameznikov karakter drugačen od ostalih, večja je psihološka in družbena cena za posameznika (izobčenje iz družbe posmehovanje…)
- Zaradi tega pritiska, se družbeni karkterji do neke mere prilagajo zahtevam družbe AMPAK ker držbeni karakter ni le rezultat družbe ampak tudi VZGOJE, OTROŠTVA, MLADOSTI itd, veliko posameznikov ne uspe slediti zahetvam družbe
- Konformnost ni edina lastnost Družbenega karakterja, ampak tudi “NAČIN USTVARJANJA”
Reisman: Trije idealni tipi družbenega karakterja
- Tradicionalni; vodi ga sram izvaja ga družina, skupnost v agrarni tradicionalni družbi
- Notranje usmerjeni; vodi ga občutek krivde
ponotranji ga posameznik skozi odraščanje v industrijski družbi - Zunanje usmerjeni; vodi ga tesnobnost
strah pred tem, da ga ostali nemarajo in nerazumejo
Reisman: Prehod med tremi tipi karakterja
Posledice so nastala zaradi hitro rastoče potrošniške družbe, posledično se je povečal razpon “prostega časa”, kar je povzročilo psihološko blaginjo.
To da si delaven ni bila več glavna vrednota ampak je to postalo “biti dober potrošnik”.
Notranje usmerjen karakter da poudarek na preprostost in dobre manire.
Zunanje usmerjen karakter pa rad zapravlja in uživa v potrošniški izbiri.
Prosti čas zunanje usmerjen karakter nameni družabnosti, športu, sex, prehranjevanju… - zavzemajo čas in prostor in so teme razprav in evalvacije.
Reisman: Od giroskopa do radarja
Pri vseh teh spremembah vrednote notranje usmerjenega karakterja niso bile koristne v sodobni družbi, zato so se vrednote družbenega karakterja spremenile.
TO JE: Notranje usmerjen karakter za družbeno navigacijo uporablja GIROSKOP, tega pa zamenja RADAR pri zunanje usmerjenih karakterjih, ki v zunanjem svetu neprestano iščejo prepoznavnost in normativno orientacijo- nadzor nad okolico imajo skozi vrstnike in medije
od VESTI (notranje usmerjen) do ZAVESTI (zunanje usmerje)
Notranje usmerjeni je živel v družbi, ki je bila veliko bolj očitno razdeljena po razredih kot je danes- obdani smo večinoma z ljudmi istega statusa. Danes statusa ne določa samo razred, ampak tudi življenjski slog.
Družbene in organizacijske sposobnosti so nepogrešljive v sodobni družbi.
Reisman poudarja, da danes ni pomembno samo delo, ampak tudi “živeti”, imati občutek skupnosti, biti potrošnik…
Delovni odnosti so postalo hkrati tudi osebni odnosi
Reisman: Kritike družbenega karakterja
Reisman ni povezal številčnosti kulturnih sprememb, ki jih odseva novo družbeni karakter, v bolj temeljne makro fenomene
Kar je delno res, ker posreduje le posredne povezave med družbenim karakterjem in makro-družbenimi razlagami kot so delitev dela, urbanizacija itd.
Hkrati pa je ta trditev lahko tudi prednost te trditve: Reisman si prizadeva, kako izkušamo nastajajoč moderni svet na nov način, ter razširi možnosti družbene interakcije in kako notranje usmerjeni karakter ne uspe zaradi spreminjanja moderne izkušnje in novih model interakcij.
Za razumevanje makro in mikro družbenih fenomenov- notranje veze med institucijami in družbenimi igralci, moramo vzeti v zakup strukturo človeške izkušnje in področje interakcij, ki jih omogočajo institucije.
Močne in Šibke vezi (Simmel)
Močne in šibke vezi:
pogostost, vzajemnost in trajanje interakcije med ljudmi so indikatorji ali so vezi šibke, močne
MOČNE: npr. zakonca, družina Pomembne za družbeno kohezijo močna vzajemna zaveza ŠIBKE: neznanca v nakupovalni vrsti zagotavljajo boljši pretok informacij zahtevajo manj odgovornosti
Granovetter: Šibke družbene vezi
zagovarja moč šibkih družbenih vezi
Ideja je, da naj bi se ko iščemo informacije zanašali na močne družbene vezi. Izkaže pa se, da šibke družbene vezi zagotavljajo boljši pretok informacij. Močne družbene vezi imajo boljšo vzajemno zavezo, ampak pri informacijah pa v takih odnosih krožijo ene in iste informacije. Šibke vezi zahtevajo manj odgovornosti, hkrati pa oskrbijo z novimi informacijami o zunanjem svetu.
Kar je namenjeno temu, da se razprši po družbi, bo prek šibkih vezi doseglo več ljudi in prepotovalo večje družbene razdalje.
Šibke vezi koristijo družbeni koheziji, ohranjajo večje družbene enote- močne vezi pa v manjših skupinah vzdržujejo enotnost.
Če prevladajo močne vezi je to lahko grožnja za družbeno ločitev, ker informacije ne bi krožile- imeli bi eno in isto znanje in informacije o zunanjem svetu*
Tudi prevlada šibkih vezi bi bila škodljiva za družbo, posameznik potrebuje dolgoročne in združitvene zaveze.
Ključ obstoječe
Vpliv medijatizacije na šibke in močne vezi
Masovni in interaktivni mediji razširijo posameznikove priložnosti za nadzor zunanjega sveta in reguliranja interakcij z ostalimi v živo ali pa virtualno.
Posledično namenimo manj truda za prejemanje informacij o bližnjih in oddaljenih okoljih.
Tok šibkih vezi se še poveča, hkrati pa se poveča tudi tok informacij med močnimi vezmi- tudi močne vezi so posledično bolj izpostavljene zunanjemu svetu.
Za nadzorovanje rasti šibkih vezi, mediji podpirajo oblike interakcij, ki so primerna za bolj preproste in manj zavezujoče odnose.
Družabnost (Scannel)
Družabnost je interakcija brez drugega namena, kot samo interakcija.
Kot tako jo lahko jemljemo kot “time-out”, kjer vsa bolj obvezujoča družbena pravila ne veljajo.
Simmel družabnosti pripisuje igrivost- s čemer se mogoče ne strinjamo, ker tudi pri tej interakciji veljajo določene norme, ki se spreminjajo odvisno od kulture in družbenega razreda- znotraj teh družabnost prav tako služi disciplinarno funkcijo- če se ne vedeš primerno normam, lahko izgubiš priznavanje vrstnikov.
Obstaja pa razlika med družbenostjo in vsemi ostalimi bolj uradnimi oblikami druženja.
