1. Why do media matter?; Marham Tim Flashcards
2 teoriji, ki sta v preteklosti odgovarjali na upr. Kakšno moč imajo mediji?
- Kako posamezniki ali organizacije uporabljajo medije za doseganje določenih ciljev.
Primer:
- Producenti uporabijo določena kinematografska orodja, da od gledalcev sprožijo določen odziv
- Politiki priredijo svoj odziv- SPIN na tragičen dogodek, da mediji poročajo o njem v pozitivni luči
- Novinarji uporabljajo metafore, humor da bralce prepričajo v strinjanje o določenem problemu
Pomanjkljivosti:
Ta pristop predpostavlja, da posamezniki posvečajo 100% pozornost medijem in so konstantno pozorni in pripravljeni, da na njih vplivajo.
Ravno nasprotno, zaradi MEDIJSKE SATURACIJE smo konstantno izpostavljeni raznim vsebinam, večino katerih spregledamo. Na nas vpliva le majhna količina vsebin v primerjavi s tem, koliko smo jim izpostavljeni - INFLUENCED vs. EXPOSED
medije so instrument, ki se ga posamezniki poslužujejo za določen namen
-Kulturne študije
Kako mediji vplivajo na družbo?
Primer:
- Kako mediji prikazujejo spol, raso itd. lahko vpliva na naše dojemanje le teh
- Ta pristop se sprašuje, kakšen je kumulativni efekt konstantne izpostavljenosti oglaševanju, medijev (kljub temu, da na nas ne vsi neposredno vplivajo).
Ta perspektiva ima politično ekonomski pogled na medije.
Pomembno pa je zavedanje, da imajo isti mediji različen vpliv na različne ljudi.
Primer: Niso vsi ljudje zainteresirani v modo, zato nemoremo reči da ima, način kako mediji asociirajo modo, vpliv na njih- ali pa ideje, ki so povezane z njo spol, konzumerizem
- Paradigma učinka
Nobeden od pristopov ne prikaže kako mediji delujejo v vsakdanjem življenju.
Na medije ne gledamo več kot na koherentno enoto, ki je v središču družbe. Danes imamo na medije in njihovo dojemanje različne, neenakomerne in nepredvidljive poglede.
Danes jih nemoremo več preučevati ločeno od družbe.
Npr. Mladostniki drugače dojemajo “neprimerna” besedila v sodobnih pesmih, kot jih starejši in bol konzervativni ljudje. Izpostavljeni smo veliko alternativam in ni več tako splošno znano, da če npr. poslušaš en tip glasbe poslušaš tudi točno določene bende. itd.
mediji so zunanji vpliv na kulturo in družbo
Medijske prakse.
Teorija medijske prakse: ni pomembna samo vsebina medijev, ampak njihova uporaba- način njihove uporabe: proizvajanje vsebin, konzumiranje, ignoriranje, deljenje itd.
Mediji ustvarjajo ali zadovoljujejo potrebe?
- Oglasi nemorejo prepričati v uporabo določenega izdelka, lahko pa ti ponudijo možnosti in posledično z razmišljanjem se v nas prebudi potreba.
- Prav tako te mediji nemorejo prepričati, da določena skupina ljudi ni vredna zaupanja. Lahko pa poročajo o njih na tak način, ki v nas prebudi to splošno razmišljanje, ker smo izpostavljeni določene narativi o določeni skupini ljudi.
Mediji in osebnost
O medijih ne razmišljamo kot o nečem tam zunaj, ki na nas vpliva, ampak kot del okolja v katere se razvijamo in postajamo “jaz”, okolje v katarem živimo, delamo, se učimo…
Družbena reprodukcija
Družbena reprodukcija: kako se vse neenakosti in hierarhije družbe nadaljujejo iz dneva v dan. Funkcionalisti pravijo, da institucije kot so npr. mediji skrbijo da se družbeni red nadaljuje, kot je, in vse neenakosti, povezane z njim.
(Giddens): Kako je družba usmerjena k ohranjanju status quo, kljub vsem spremembam, ki jih vidimo v obliki novih idej in tehnologije-to je predvsem povezano z močjo in neenakostjo ( med spoli, rasami, gospodarstvom itd.)
Za družbeno reprodukcijo so potrebne širše strukturne sile in vsakodnevne prakse posameznikov. Kljub temu, da bi načeloma lahko s spremembo individualnih praks, “spremenili družbo”- pa te prakse niso resnično individualne
Npr. uporaba družbenih omrežij je že predpisana npr. twitter: omejeno št. znakov na objavo, instagram video in foto vsebine > texta, itd.
3 dimenzije moči
Direktna; mediji ki jih konzumiramo ali posamezna besedila imajo moč nad nami, če so v nasprotju z našimi interesi in prepričanji
Npr. Nestrinjanje: mediji imajo nasprotni pogled od bralca (liberalci vs konservativci)
Prednostno tematiziranje; mediji imajo moč, da se vzdržijo informacij, jih obdržijo izven središča pozornosti- poročajo samo o tem kar je všeč eliti
Npr: Globalno segrevanje: korporacije imajo več dobička od tega, da onesnažujejo okolje itd. zato to problematiko potiskajo izven kroga pozornosti javnosti
zahrbtna; mediji oblikujejo naše interese in želje: mislimo da si izhajajo iz nas v resnici jih za nas konstruirajo mediji
Npr: Moralne panike, oglaševanje in ustvarjanje potreb za potrošnike (ki jih sami nebi imeli)
Kulturne prakse
Kulturne prakse so skupne predstave o tem, kako se ljudje rutinsko obnašajo v kulturi in vrednote so skupni ideali kulture. “Kakšna je” so kulturne prakse, “Should Be” pa se nanaša na vrednote.
Kaj konzumiramo, kako konzumiramo, kako se ob tem počutimo;
- obstajajo različni določeni tipi uporabnikov medijev- delijo si nekatere karakteristike
Konflikt med raziskovalci: po eni strani smo danes vsejedci kot še nikoli, zaradi ogromne količine informacij kateri smo dnevno izpostavljeni. In med tem, da nekateri zagovarjajo, da naše odločitve niso v resnici naše.
Giddens: Navade in okus niso produkt samo naše “originalnosti”, hkrati pa niso samo produkt procesa družbene reprodukcije. V vsakem trenutku imamo možnost drugačnega razmišljanja ali pogleda o določeni temi, problematiki.
To razumemo skozi koncept hegemonije: je koncept spontane privolitve. V vsakodnevnem življenju je mnogo priložnosti, kjer bi lahko nekaj spremenili ali pa se z nečim ne strinjali. Ampak nam v toku vsakdana ne pride na misel, da bi v to podvomili oz se ne strinjali- to je predvsem zato, ker nek način razmišljanja zakoreninjen v strukturi družbe (nobeden nas ne sili v to, je pa poskrbljeno da o tem ne preveč razmišljamo)
Mediji in identiteta
3 pogoji zakaj vrejamemo MP
- Mediji jih imajo radi: prikažejo nam vse detajle, zgodbe personalizirajo, imajo nešteto priložnosti za moralizacijo itd.
- Kljub temu, da jim večina ne verjame oz so skeptični se zaradi naše narave vseeno podredijo večinskemu mnenju
- Vrednost imajo, ker so skrajno konservativne: rešitev mp je vedno vrnitev k tradicionalnim vrednotam- k temu kar je vedno bilo.
Družbeno posredovane informacije
Včasih so te posredovane stvari, tiste ki jih vidimo in o njih razmišljamo, družbene.
- peer pressure: pritisk, ki smo ga deležni, da shajamo s tem čemur drugi sledijo
- “groupthinking” način, kako ljudje ustvarijo skupno zavedanje o tem kaj je pomembno, brez da bi dejansko imeli razpravo o tem.
- “Ambient attention”:
Npr. zanašamo se na mnenje določenih posameznikov, ki jim sledimo na družbenih omrežjih itd.
Medijski rituali
Kar se na prvi pogled zdijo medijske rutine so pravzaprav medijski rituali:v njih je vgrajen set vrednot in prepričanj o tem kako vidimo svet in naše mesto v njem.
Cloudry prepozna, da medijske navade, ki jih imajo posamezniki so pravzaprav medijski rituali: s seboj nosijo set vrednot in prepričanj kako vidimo svet in naše mesto v njem.
Na začetku so rituali dejanja ki jih opravljamo za dosego nekega cilja, kasneje pa rituali postanejo “samonanašajoči” (imajo pomen sami po sebi).
Mnenja so prav tako kulturne prakse- izražali so jih naši predniki in izražali jih bodo naši potomci
Temu čemur namenjamo pozornost in čemu se odzovemo so samo delno naše odločitve.
Foucault, moč
V svojem delu The will to knowledge našteva vse kaj moč NI.
NI izvajanje ukazov in prepovedi ene osebe nad drugo
Moč je PRODUKTIVNA- pokaže se skozi način kako se posameznik izraža in sprejema odločitve in NE skozi sile ki omejujejo tvojo svobodo.
Npr.
Spolna usmerjenost: namesto da se prepoveduje določene oblike s. usmerjenosti, se dovoljuje svobodo izražanja lastne s. usmerjenosti, AMPAK družba tvojo usmerjenost poimenuje in jo umesti v obstoječ spekter, ki obstaja znotraj določenih družbenih prepričanj in informacij o s. usmerjenosti -> to znanje uporabljamo za nadziranje pozicije in samega sebe.
Na podoben način počnejo mediji. Odsevajo nam življenja ljudi, ampak znotraj medijskega diskurza.
Npr. poročanje poročil o vojni, dogodku itd. Reporterji, režiserji… držijo ogledalo gledalcem. Svoja življenja primerjamo s tem kar nam je predstavljeno. S tem se lahko identificiramo ali pa najdemo nasprotja vsemu kar nam je znanega - postavimo se v odnos do diskurza, ki ga uporablja novinar, režiser… v sklopu znanja ki ga ima o določeni temi in njegovega razmišljanja o tem.
Politično ekonomski pogled na medije
Se osredotoča na na moč/ vpliv. Predvsem na moč, ki jo imajo različne institucije na to da vplivajo kako mediji pokrivajo dogodke.
Razpšenost medijev
Mediji so v današnji družbi tako razpršeni, da so neopazno vsidrani v naše vsakdanje življenje- ne zavedamo se kdaj sploh vplivajo na nas.
Kako se naši načini dojemanja in vedenja normalizirajo?
Normalizirajo se skozi vsakdanje rutine.
