11. The changing discourse of broadcast news; Montgomery Martin

Question 1

Novice kot diskurz

Answer 1

Oddajanje novic, kot diskurz sloni na povezavi med novinarji in občinstvom, med katerimi velja tihi dogovor o naravi novic, katere tvorijo določeni pogoji vrednot in lastnosti (relevantnost, stopnja pomembnosti, jasnost, zanimanje, kredibilnost…) in za njihov prenos so bile formalno-zgrajene primerne naprave.
Ta mehanizem vključuje strukturno ureditev elementov, ki jih sestavljajo diskurzivni žanri kot so glavne novice, novinarske reportaže, novi intervju…

Strukturne norme oddajanja novic vodijo spremembe diskurzivnih elementov znotraj rutinskih sekvenc novega diskurza.

Question 2

Struktura novic

Answer 2

UVODNA ŠPICA - NAPOVEDNIK NOVIC - UVODNA ŠPICA - POZDRAV VODITELJA - NOVICE - ZAKLJUČEK

• Jedro Novičarskih programov je predmet poročanja.

Predmet poročanja je lahko predpisan kot:

NOVICA -> JEDRO (+POROČILO (+INTERVJU: dopisnik/ strokovnjak))

Obstaja več variant, kako so strukturirane.

Question 3

Kaj je krof

Question 4

Strukturne omejitve, pri umestitivi elementov

Answer 4

• Naslovi, headlines: blizu oz na začetku programa
• Poročilo: mora biti pred jedrom, v sprednji poziciji znotraj novice
• Dvosmerno poročanje navadno ni pred poročilom

Question 5

Struktura informativnega programa:

Answer 5

Struktura informativnega programa je sekvenca novic, ki bi lahko vsebovala samo studijsko reprezentacijo jedra.

Ta struktura je navadno izdelana z uporabo poročil in intervjujev, ki so zgrajene na prezentaciji novic in so strukturno odvisne od nje.

Povečala se je uporaba “prostih elementov” znotraj strukturne verige
- ponavljanje naslovnic skozi program -ohranjanje pozornosti
- uporabljanje fraz kot so “v nadaljevanju programa..”, “po oglasih…”- ohranjanje pozornosti

Question 6

Struktura novic kot diskurz

Answer 6

Skupno vsi elementi informativnega programa sestavljajo diskurz.
Vsak zase pa imajo sub-generične distinkcije.

Struktura oddajanih novic v njeni celoti deluje kot diskurz, omogočajo stabilni mehanizem za rutinsko produkcijo novičarskih programov in utrjen horizont generičnih pričakovanj, ki zagotavljajo njihovo razumevanje.
Hkrati pa oblika tega reda diskurza je predvidljiva in zanesljiva, je izdelan skupek praks, omogoča platformi postopne inovacije in spremembe.

Question 7

3 vrste pritiskov po spremembah:

Answer 7

1. Ena vrsta pritiska prihaja v odnosu med novicami in občinstvom:

demografične spremembe: daljšanje življenske dobe, znižanje stopnje birth-rates vodijo k staranju populacije
Mladi se zatekajo k drugim virom informacij, platforme… tisti, ki spremljajo informativne programe se starajo
Sprememba življenjskega stila in vzorcev dela
To spreminja preference posameznika, podaljšanje delovnika- zahteva drugačno uro gledanja novic npr. morning news, late night shows

2. Premik od analognega k digitalnemu prenosu ima posledice za broadcasting

Premikamo se iz obdobja pomanjkanja v obdobje izobilja
vedn več kanalov, poveča gledalčeve možnosti izbire
posledično je povečanje konkurence
to zahteva od broadcasterjev potrebo po “takošnosti poročil”

3. Pritisk po obliki oddajanja novic; zaradi interakcije in kovergence med različnimi platformami

radio, print, tv, internet
novice so na voljo v različnih oblikah; radio in tv vsebine lahko danes najdemo na računalniku. Poročanje novinarja lahko nekdo povzame v blogu, časopisu…
Te interakcije in konvergence preoblikujejo prostorne oblike novičarskih formatov in medijev.

Question 8

Posledice pritiskov:

Answer 8

Zaradi teh pritiskov, se pojavljajo domneve o spremembah znotraj diskurza oddajanja novic, v obliki zaskrbljenosti po tabloidizaciji in o možnem pomanjkanju vsebin skozi zahteve in nenehnega pokrivanja novic.

Question 9

Spremembe v novicah prej vs potem

Answer 9

Pri primerjavi novic v 20 letnem intervalu, se pojavi vprašanje o parametrih sprememb:
pomehkuženje in ozkoglednost dnevnega reda novic

Barnett, Seymour: Povečanje prostora za teme kot so: šport, zabava, škandali, zločin, zvezdniške novice…- zanemarjanje tujih in političnih novic- novice so se tabloidizirale

Kljub temu, da je v vsebini premalo sprememb, da bi govorili o tabloidizaciji, pa so prisotne ostale vidne spremembe:
vizualna podoba: bolj 3 dimenzionalne grafike, animirane
studio: specializirane mizanscene, postane arena za dinamično prezentacijo novic, dinamična ozadja
prezentator: prej statičen in fiksen, danes dinamično, navadno delujejo v paru, različni kadri- od statičnega in fiksnega do odprtega in dinamičnega-
nagovarjanje, izražanje: prej manj prestižnih oblik, danes se pri nagovoru uporablja tudi kretnje in obraznih izrazov- nagibajo se k naturalizaciji in infomralnosti v dostavljanju novic
več uporabe grafik, ki spremljajo novice
struktura odpiranja novic: spremenila se je sekvenca
Prej:
značilna glasba in grafika- pre odprtje- pozdrav- novica- naslovi

Danes: pa so v ospredje postavi naslovnico, ki predstavlja začetek celotnega informativnega programa- še pred grafikami
naslovnice- značilna glasba in grafike- pozdrav- novica

Studi ni več le samo kanal s preprostim ozadjem, ampak dinamična arena za nastopanje.

Question 10

Kritika tabloidizacije

Answer 10

Winston; Ovrže tezo o tabloidizaciji, ker je v primerjavi s starejšimi novicami razlika zanemarljiva, da bi lahko govorili o tabloidizaciji.

Tudi sama primerjava v textu, ne predstavlja velike podpore idejo o tabloidizaciji novic. Kljub temu da na stopnji diskurza prezentacije in strukture, lahko pokažemo pomembne razlike med diskurzom obeh programov, na stopnji vsebine pa so presenetljive podobnosti.

Question 11

Spremembe v predstavitvenem stilu

Answer 11

Spremembe v predstavitvenem stilu: dostava, načini naslavljanja, diskurzivne strukture
Sprememba ni k tabloidizaciji, ampak v smer informalizacije in konverzalizacije diskurza- te spremembe zaznavamo tudi v drugih delih javnega življenja.

Fairclough:
zaznava navidezno demokratizacijo diskurza, ki vključuje zmanjšanje očitnega trga asimetrije vpliva med ljudmi neenake institucionalne moči…
sintetična personalizacija, simulacija privatnega, face to face, persone to persone diskurza v javnem množičnem diskurzu- radio, tv…
Konvercionalizacija javnega diskurza, kar je po njegovem presenetljiva in prodorna lastnost sodobnega reda diskurza

Question 12

Kritika sprememb v predstavitvenem stilu

Answer 12

Te spremembe vidi v kritični luči:
Konverzacionalizacijo lahko vidimo kot kolonizacijo javne domene s praksami privatne domene- odprtje javnega reda diskurza k diskurzivnim praksam, s katerimi lahko vsi shajamo in ne samo elite- posledično je bolj odprt dostop.
Na drugi strani pa je to lahko videno kot prisvajanje lastnosti, praks privatne domene, ki so potrebne v pos-tradicionalni družbi javne ureditve, za kompleksne procese pogajanja odnosov in identitet.
Povedati želi, da z informatizacijo in konvencionalizacija odnosov v javnosti so to lahko področja penetracijske oblike moči.

Question 13

Težave Faircloughovega pristopa

Answer 13

2 težavi tega pristopa.
1. Spremembe vidi kot novejši pojav, ki izhaja predvsem iz oglaševanja in potrošnje.
Predhodno so že bile zaznane spremembe od “moči” k “solidarnosti” (naključno vedno v času revolucij), ki nakazujejo na predhodno podobno dogajanje

2. Razvoji okrog informalizacije in demokratizacije diskurza, se ne zanašajo samo na oglaševanje in potrošnike potrebe, ampak imajo tudi dolgo zgodovino, ki je neenakomerna in diskontinuirana
   Elias posveča pozornost načinom, pri katerih ekstremne oblike formalnosti in informalnosti lahko soobstajajo znotraj iste družbe.

Question 14

Scanell in njegov pogled na spremembe v predstavitvenem stilu:

Answer 14

Scanell, spremembe izhajajo iz njihovih specifičnih okoliščin in zgodovine znotraj oddajanja novic, videti jih moramo kot pozitivne in kot kontribucija komunikativnemu etosu.
Družabnost je ključna karakteristika oddajanja novic in njenega komunikativnega etosa…
Komunikativni stil radia in tv pomeni obrat k normativnim vrednotam navadnega pogovora , v katerem imajo sodelujoči enak status in pogovorne pravice…
To je tudi naloga voditeljev, da najdejo jezik in način nagovora, ki je primerna za gledalce in ki jim daje občutek vrednotenja.

Karakter oddajanja mora biti nujno družaben. Neprisiljen odnos med poročevalcem in poslušalci, gledalci, ker ga ni mogoče izsiliti”

Question 15

Komunikativni etos

Answer 15

Scannel:
Komunikativni etos na radio in tv je -v zadnjih 70ih letih- prešel iz oddaljenega in avtoritativnega odnosa med poročevalcem in gledalci, poslušalci - do bolj enakovrednega in odprtega odnosa.

Komunikativni etos je krhka pridobitev, je arena diskurzivnih inovacij, v tekmovanju z utrjenimi diskurzivnimi praksami.

Med novimi in starimi diskurzi oddajanja poročil, opazimo napetost med nasprotujočimi si normami na različnih točkah verige diskurzivne strukture.

Question 16

Prezentacija novic in omejitve konvercionalizma

Answer 16

Dva voditelja sta izjemno pogost pojav:
- nudita izmenjavo več glasov znotraj enega programa
- odpirata možnosti odprtega pogovora in izmenjave, celo šaljenja
- Postaneta pa lahko kontradiktorna:

Usmerjanje pozornosti je načeloma za vsakega ali na občinstvu, ali pa na scenariju. Pri dveh voditeljih pride do tega, da medtem ko eden govori in nagovarja občinstvo ignorira svojega sogovorca. Tudi sovoditelj posveča pozornost v kamero oz text, kar daje vtis, da ignorira spikerja.
V konfliktu sta naravni dialog in javni dvojni monolog
Obrat k konvencionalizmu ne preseže monolognega karakterja novičarskega prezentatorja.

Question 17

Odgovornostni intervju: odgovornost intervjuvanca

Answer 17

Harries: Intervjuvanci bi morali odgovarjati na vprašanja, ki so jim postavljena (namesto odvračanja pozornosti in spreminjanje teme) in novinar, se mora zavzemati, da ogodovor pridobi.

Clayman, Heritage; Interaktivna odgovornost odgovarjanja na vprašanja je ključna podlaga za javno odgovornost javnih figur.

Question 18

Tolson; skeptična pragmatika

Answer 18

Tolson; Skeptična paragmatika-
Npr. Če politiki ne direktno odgovori na vprašanje velja prepričanje, da laže, prikriva resnico itd.

Skeptična paragmatika postane del splošno prepoznanega problema zaupanje v javni sferi. Odgovornostno vlogo medijskih institucij v sodobnem javnem življenju spremlja takšna zavzetost, da postane sploščatena na splošno percepcijo, v kateri javnost ne more več zaupati javni figuri- ne glede na njihove kredence.

Question 19

Odgovornostni intervju in meje nevtralizma

Answer 19

Velik del odgovornostnega intervjuja je nevtralnost.

Clayman, Heritage; predpostavljata, da je nevtralnost ključni interakcijski problem “kako naj novinar sam sebe vspostavi v nasprotniško pozicijo in hkrati ohranjati nevtralizem”

• Uporaba tretje osebe; razbremeni voditelja in besede pripiše tretji osebi
• Nanašanje na javno mnenje- predpostavlja, da so odgovori na vprašanja namenjena za širšo publiko- kar zanima publiko, govori v njihovem imenu
• Ohranjanje vloge izpraševalca
• Zadrževanje povratnih informacij

V kontekst odgovornosti intervjuvancev lahko rečemo, da se skupek v diskurzivnih praksah okrog nevtralizma združi v normativni red dimenziji celostnega reda diskurzov novic.

Question 20

Odmik od diskurzivne prakse nevtralizma

Answer 20

Odmikanje od diskurzivne prakse nevtralizma:
1. eden od izzivov prihaja zaradi razpadanja območji zavedanja in v pomembnih območjih kot so politika
Prihaja do prepoznavanja številčnosti pogledov na veliko področjih “nesorazmernost moralnih pozicij”

2. Drugi izziv prihaja iz evolucije v tega, kako je razumljena vloga intervjuja
   Moralne pozicije so lahko v enem trenutku videne nesorazmerne, ampak v nesorazmernem moralnem svetu odgovornostni intervju nemore izolirati od vsake možne pozicije- zato prevzamajo vloge večinskega menja?

Odgovornostni intervju kot generična komponenta reda diskurza novic je neustaljena doba sprememb.

Question 21

Poročanje v živo

Answer 21

Njen pojav je lahko povezan s preobratom k informalnosti, konverzalizaciji pri dostavljanju sporočil.

Tak način poročanja okrepuje norme “potrjevanja resnice” v celostnem diskurzu novic, potrjevanje tega, da diskurz novic ni homogen in ne statičen, ampak pripisan k nenehno spreminjajočemu se sistemu diskurzov v procesu sprememb z odzivnimi alternacija v uravnavanju diskurza okrog potrjevanja trditev resnice, iskrenosti in primernosti.

Question 22

Habermas; 3 principni načini trditev, ki jih diskurz v splošnem obravnava jim je podvržen:

Answer 22

1. Trditev po resnici
2. Trditev po iskrenosti
3. Trditev po primernosti

Question 23

Oddajane novice so specifičen red diskurzov: žanri

Answer 23

Novice so bolj kot katerakoli drugo območje družbenega in institucionalnega življenja umeščene v diskurz in so izvajane skozn.

Ekstrom; Tv novinarstvo je med najbolj vplivnimi oblikami proizvajanja znanja in informacij med institucijami v našem času.

Kot diskurz je oblikovana skozi kompleksen preplet žanrov in sub žanrov; velikokrat spregledamo, da je projecirano znanje variira med žanri in sub žanri.- Različno znanje je različno proizvedeno med različnimi žanri pod različnimi pogoji.

Question 24

Za kaj si prizadeva karakteristika novinarstva in kaj si prizadeva?

Answer 24

Karakteristika novinarstva je v prizadevanju za predstavljanje, na redni ravni, zanesljive, nevtralne, trenutne faktične informacije, ki so pomembne in cenjene za državljane v demokraciji.

O’Neill; “pripovedovanje resnice je notranje in konstruktiven del novinarstva.”

Question 25

Komunikativni karakter oddajnih novic:

Answer 25

Oddajne novice in novinarstvo, ki jih informira, se zavzemajo k pripovedovanju resnice kot njihov konstruktivni konec.
- Kot skupek prepletajočih se žanrov je orientiran k občinstvu (katerega more vključevati in obdržati) in pripovednim dogodkom.

• Zato se morajo druge vrline ukvarjati s pripovedovanjem resnice: iskrenost, integriteta, objektivnost, dostopnost, vključevanje (z temo in občinstvom)… -te vrednote tvorijo izjemnost, po katerih se zgledujejo prakse oddajanja novic

Question 26

V razpravi o etičnih praksah se prioritizira eno dimenzijo nad drugo + kritika:

Answer 26

potreba po doseganju dejanskega odziva sveta

Obstaja kritika, ki razpravlja o tem, da je preveč pozornosti namenjene občinstvu: kar jih popularizira in poneumi.
Material mora biti resničen v svetu, ampak primeren za občinstvo.