10. Televizijska kultura: Fiske John

Question 1

Prevara transparentnosti

Answer 1

Zmota transparentnosti – prepričanje, da so novice ogledalo realnosti, ta zmota je ključna za avtoriteto novinarstva. Če ne bi z različnimi strategijami to dokazovali, ne bi imeli avtoritete in bi bilo na ravni soap opere. Konvencije so pa podobne pri poročilih in soap operah. Poročila niso nič drugega kot reprezentacija – ena od možnih reprezentacij dogodkov.

Question 2

Kako novice vzdržujejo avtoriteto

Answer 2

• uravnoteženostjo
• stabilizacijo
• selekcijo

Question 3

Glavni mit novic

Answer 3

Novice so ogledalo resnice

Question 4

Na kaj se osredotoča Fiske?

Answer 4

Osredotoča se na DISKURZ POROČIL, ne na novice

Question 5

S čim poročila upovedujejo realnost? Širši pomen

Answer 5

Z konvencijami!

Question 6

Kaj je ključno za analizo ideološkega učinka novic?

Answer 6

Analiza in demistifikacija KONVENCIJ

Question 7

Kaj so novice?

Answer 7

Novice so namreč izjemno konvencionalen in kodiran žanr, ki uporablja formulaične lingvistične in vizualne kode

npr. npr. podoba studia in voditelja, podoba reporterja iz terena

Question 8

Kakšno je pripovedovanje poročil na denotivni in kakšno na konotivni ravni?
Strategije obvladovanja realnosti.

Answer 8

Konvencije predstavljajo strategije obvladovanja realnosti. Na denotativni ravni je pripovedovanje v poročilih lahko objektivno, konotativno pa celotna verbalna in vizualna oblika novic vzpodbuja k čisto določenemu branju/interpretaciji in razumevanju novic kot neposredovane slike realnosti.

Question 9

2 pasti ki jima podlegajo tradicionalne obravnave novic

Answer 9

past vulgarnega materializma in past empiricističnega subjektivizma.

Question 10

N čem temelji ideologija novic?

Answer 10

temeljiti na analizi splošnih družbenih mitologij, ki so podlaga novicam, ter na analizi poklicnih novinarskih standardov in konvencij upovedovanja, ne zgolj na analizi ekonomskih in političnih razmer produkcije.

Question 11

Kaj so medijski texti niso?

Answer 11

niso enostavno artikulacija načina produkcije ter politične in ekonomske organizacije kulturne proizvodnje. Pomeni in učinki novic niso zrcalo ideologije take ali drugačne elite, ki politično ali ekonomsko nadzoruje televizijsko institucijo.

Question 12

Poročila so

Answer 12

• Poročila so televizijski žanr z visokim statusom
• faktične informacije, ki jih njihovi gledalci potrebujejo, da bi lahko sodelovali v svoji družbi
• Poročila so tudi blago, ki ga je drago zbirati in distribuirati
• delujejo kot diskurz

Question 13

Poročila kot diskurz:

Answer 13

POROČILA KOT DISKURZ = verbalni jezik + vizualne podobe + utrjene konvencije

Poročila kot diskurz, kot sklop koncencij, ki si prizadevajo nadzorovati in omejiti pomene dogodkov, o katerih poročajo.

Question 14

Poročila kot blago:

Answer 14

Poročila so tudi blago, ki ga je drago zbirati in distribuirati. Ustvarjati morajo občinstvo, ki je ustreznega obsega in sestave, da ga je mogoče prodati oglaševalcem.
Biti morajo popularna in ustvarjati občinstvo.

Question 15

Poročila: kaj za moške kaj za ženske?

Answer 15

Nacionalna poročila so predvsem moška kultura, čeprav se končajo z lahkotnejšo novico, ki naj bi med občinstvo znova privabila ženske.
Značilno je, da jim sledi lahkotnejši magazinski informativni program (pogosto lokalnega interesa nasproti nacionalnemu), katerega namen je ugajati ženskam in združiti družino pred ekranom za pomembnejše oglase, predvajane v najbolj gledanem času (prime-time), ki se bo razvrstil med programom v naslednjih dveh ali treh urah.

Question 16

Poročila kot žanr:

Answer 16

Žanr poročil je eden najbolj zapletenih in preučevanih TV-žanrov, hkrati pa tisti, ki najlažje mobilizira nekatere ključne določujoče značilnosti medija - zdajšnjost, segmentacija in ponavljanje.

Question 17

ključne določujoče značilnosti medija:

Answer 17

• zdajšnjost,
• segmentacija
• ponavljanje

Question 18

Čemu posvečajo največ pozornsoti teorije poročil?

Answer 18

predvsem vprašanjem točnosti, pristranskosti ali objektivnosti, temeljijo na empiristični predstavi realnosti.

Question 19

Fikcija vs novice

Answer 19

Televizijci (še posebej poklicni novinarji) radi ločujejo poročila od fikcije in jih umeščajo na informativno stran popularnega. Predstava, da je televizija okno v svet je danes znana kot prevara transparentnosti in je še vedno živa. Žanrske razlike med informacijo in zabavo ali med dejstvi in fikcijo so ključne za urednike, saj opisujejo različne vrste etike. Tekstualno se poročila ne razlikujejo veliko od soap opere, obstajajo pa zelo realne razlike v načinu, kako občinstva in uredniki oba žanra razumejo in k njima pristopajo.

Question 20

Žanrska spolna razlika:

Answer 20

Potrebno je omeniti žanrsko-spolno razliko pri kateri je pomembno to, da po mnenju moških faktični programi spodbujajo razpravo ali pogovor, medtem ko ženski soapi ustvarjajo le čenče, na ravni, kaj se bo nekomu zgodilo v naslednji epizodi. Moški princip kliče po nadzorovanju, pravilih in osrediščanju pomenov, ženski pa po odpiranju in decentralizaciji.

Question 21

Kaj so strategije obvladovanja?

Answer 21

So formalne značilnosti ali način, na katerega poročila osmišljujejo realnost in nadzorujejo njeno potencialno anarhično polisemijo, način sledi znanima semiotičnima osema – paradigmatični in sintagmatični.

Question 22

Paradigmična in sintagmična semiotična os:

Answer 22

🡪 Paradigmatična deluje s pomočjo procesa selekcije in kategorizacije,
🡪 sintagmatična pa s pomočjo kombinacije in narativizacije.

Question 23

Kategorizacija

Answer 23

Je 1. raven strategij obvladovanja, kar pomeni, da moramo najprej izbrati dogodke, o katerih bomo poročali.

Question 24

Galtung in Rugeja: Za prepoznavnost dogodka kot vrednega unovičenja potrebno, da je dogodek:

Answer 24

aktualen,
povezan z elitnimi osebami,
negativen in
presenetljiv.

Question 25

aktualnost

Answer 25

Aktualnost zahteva, da se je dogodek z novičarko vrednostjo zgodil v zadnjih 24 urah in da so se v tem času zgodile stvari, ki si jih lahko razložimo kot izvor in dokončanje ali zaporo. V poročilih ima kontinuirani potek zgodbe majhen pomen in le malo je referenc na minule dogodke. Celo zgodba, ki se nadaljuje, je razdeljena v 24-urne samostojne segmente: aktualnost in segmentacija sta karakteristiki, ki se medsebojno podpirata.

Question 26

Dogodek naj bi bil povezan z elitnimi osebami

Answer 26

Dogodek naj bi bil povezan z elitnimi osebami. Vsi nastopajoči v poročilih so znani, če ne osebno (politiki, uradniki, športniki in estradniki), pa vsaj po svojih družbenih vlogah (sindikalisti, preživeli v nesrečah, predstavniki manjšin, žrtve). Družbeno močni so nam znani kot posamezniki brez moči ali glasovi opozicije; znani so kot družbene vloge, ki jih zasedajo različni posamezniki, ki se spreminjajo in za katere je značilno, da jih zlahka pozabimo. Elita, ki se pojavlja vedno znova, nosi akumulirane pomene svojih preteklih pojavitev. Ker so ti pomeni utelešeni v posamezniku, imajo v naši individualistični družbi večjo semiotično težo kot akumulirani pomeni »vlog«, kakršni so na primer delavski sindikalni organizator, žrtev itd. Družbeno moč elitnih oseb poudarja pripovedna moč, ki jo omogoča poznavanje.

Question 27

Novice so večkrat pripetijo v javni sferi

Answer 27

Novice so večkrat pripetijo v javni sferi (kjer se gibljejo elitni ljudje) kot v domači. V domači se pojavi le, če je prizorišče ekstremnega ali hudega zločina in je zato konstruirano kot zadeva javnega prava in reda. Naša družba obravnava javno sfero kot moško in jo zato naseljuje z moškimi. Poročila v veliki meri govorijo o »moškem« in so usmerjena k moškemu občinstvu. Novičarske zgodbe so strukturirane tako, da ustvarjajo narativno zaporo v moški fiktivni pripovedi. Novičarske zgodbe morajo vsiliti zaporo odprtim, nadaljujočim se dogodkom: konec mora ublažiti novost.

Question 28

Novica je negativna in poseže v normalno:

Answer 28

Prisotna je podmena, da življenje običajno teče gladko, upošteva pravila in zakone in je harmonično. Te norme utelešajo ideologijo dominantnih razredov. Kategorija »abnormalnega« na primer pomeni, da lahko vidimo umor in gospodarski spor kot enako disruptivna. Konceptualne strategije, ki omogočajo, da poročila in njihovi bralci na podobne načine konstruirajo razumevanje tako očitno različnih dogodkov, so pomemben del njihovih ideoloških praks.

Question 29

Ideološke norme (znotrej poročanja o negativnem dogodku):

Answer 29

Neizgovorjene ideološke norme, zaradi katerih je ta konceptualna strategija možna, so norme naše družbe. Negativni dogodki v drugih delih sveta so v enakem odnosu do teh norm in jih zato beremo drugače. Zahodna poročila npr. države tretjega sveta konvencionalno reprezentirajo kot območja lakote in naravnih nesreč, družbenih revolucij in politične korupcije. Teh dogodkov ne vidimo kot kršitev njihovih družbenih norm, temveč kot dogodke, ki potrjujejo naše norme/naše prevladujoče mnenje, da zahodne demokracije zagotavljajo osnovo življenja za vsakogar, da so stabilne, da jih upravljamo pravično in pošteno. Ko se pojavijo odkloni od teh norm v naši lastni državi, jih reprezentiramo, kot da so odkloni od norme; v državah tretjega sveta pa takšne dogodke reprezentiramo kot njihove norme, ki se izrazito ločijo od naših. Za zahodne informativne medije tretji svet ni veliko več kot območje naravnih in političnih nesreč.

Splošni očitek, da so naša poročila vedno »slaba«, ne upošteva dejstva, da »slabo« obravnavamo in beremo kot odklon od norme, ki je potemtakem konstruirana kot »dobra«, in da je ta normativna predpostavka še močnejša, ker ostaja neizgovorjena.

Question 30

Povezava med eletizmom in negativnostjo:

Answer 30

Obstaja povezava med elitizmom in negativnostjo: o pozitivnih ali »normalnih« dejanjih elitnih ljudi poročajo pogosto, medtem ko se tisti brez družbene moči zdijo vredni unovičenja le, kadar so njihova dejanja disruptivna ali odklonska. Ko novica reprezentira dominantnega kot tistega, ki deluje pozitivno, in podrejenega kot tistega, ki deluje deviantno, se zaplete v iste ideološke prakse kot fikcijska televizija. Junaki utelešajo osrednje družbene vrednote, medtem ko lopovi in žrtve utelešajo odklonske in disruptivne vrednote. Nasilje, ki je prevladujoči modus reprezentiranja razmerja med junaki in lopovi, je zato konkretna metafora družbenega ali razrednega konflikta.

Question 31

Konflikt v novičarskih zgodbah in fikcijskih:

Answer 31

Za nastanek dobre novičarske zgodbe je konflikt enako pomemben kot za nastanek dobre fikcijske zgodbe. Novičarske vrednote izhajajo iz iste družbe kot fikcijske, obojne imajo enako potrebo po popularnosti in so si v osnovi podobne.

Question 32

Paradoks: Presenetljivost

Answer 32

Paradoksno je, da naj bi bile konvencije novic njihova »presenetljivost«. Napetost med predvidljivostjo konvencij in predpostavljeno nepredvidljivostjo »realnosti« zahteva, da se je zavemo. Celoten postopek zbiranja novic in poročanja se tej nepredvidljivosti upira, saj so novičarske zgodbe pravzaprav napisane vnaprej. Poročevalec le doda lokalne podrobnosti. Te konvencionalizacije realnosti ne smemo nikoli priznati, saj bi, če bi to storili, razkrinkali prevare transparentnosti. Presenetljivost zato ocenjujemo kot znamenje, da v skrajni konsekvenci novico določa realnost. Presenetljivost je nujna spremljevalka prepričanja o objektivnosti novice.

Question 33

Kakšna je zaporednost kategorizacij?

Answer 33

Je analitična in NE kronološka.

Question 34

Kakšno vlogo igra objektivnost?

Answer 34

igra pomembno vlogo v ideologiji poročil in bralnih razmerjih, ki jih poskušajo poročila vzpostaviti s svojimi občinstvi.

Question 35

Modalne razlike med fikcijo in novico

Answer 35

Med novico in fikcijo kljub podobnim reprezentacijskim konvencijam obstajajo modalne razlike. Zdi se, da imajo poročila tesnejšo vez z grobo realnostjo, kot fikcija, in zato obstajajo razlike v načinu kako jih gledalci berejo. Za otroke je smrt v poročilih bolj moteča, kot smrt v fikcijski TV. To je osnova tega, kar sta Fiske in Hartley poimenovala »ukleščanje«.

Question 36

Ukleščanje

Answer 36

Ukleščanje je torej proces, ki potencialno disruptivne dogodke umesti v dominantni vrednostni sistem, ne da bi pri tem poročila izgubila avtentičnost. Ta avtentičnost jamči »resničnost« interpretacije, ki jo to umeščanje vključuje (in paradoksno dovoljuje) in predstavlja kot objektivno. Objektivnost je »neavtorizirani« glas buržoazije.

Ukleščanje/clawback (poimenovano po Fiskeju in Hartleyju) je struktura poročanja, ki deluje, da bi potencialno odklonske in disruptivne dogodke uklestila nazaj v dominantni vrednostni sistem. TV poročila delujejo s pomočjo treh stopenj ukleščanja. Ustrezajo prostorom, ki so materialni in simbolni.

Tri stopnje ukleščanja:
- studujski voditelj
- poročevalec
- posnetek

Question 37

STUDIJSKI VODITELJ

Answer 37

• Osrednji prostor je prostor studijskega bralca poročil, ki ni avtor lastnega diskurza, a izreka objektivni diskurz resnice. Za poudarjanje objektivnosti diskurza pogosto paradoksno uporabljajo osebnostne poteze bralca novic – npr. zanesljivost ali kredibilnost. S tega mesta ne more govoriti radikalen, disruptiven glas.

Question 38

Poročevalec

Answer 38

je hkrati individualni in institucionalni glas, ki je diskurzivno podrejen in prostorsko umeščen daleč stran. Njegova funkcija je posredovati med grobo realnostjo in končno resnico, ki jo izreka bralec poročil. Različni poročevalci lahko različno prispevajo k isti »resnici«, označeni pa morajo biti kot individui tako da se njihove resnice zdijo subjektivne, nominirane in zato 🡪 na diskurzivni hierarhični lestvici njihove »resnice« umeščene nižje, kot pa resnice bralca poročil.

Question 39

POSNETEK

Answer 39

Najdlje od studia so očividec, vpleteni govorec, aktualni posnetek, glasovi, o katerih se zdi, da izražajo realnost in da jih je zato treba diskurzivno obvladati. Protislovje: resnica obstaja samo v studiu, kljub temu pa je njena avtentičnost odvisna od očividcev in aktualnega posnetka, tistih delov »grobe realnosti«, katerih pomene dejansko ustvarja diskurz studia. Aktualni posnetek pogosto ni posnetek dogodkov, ki jih opisuje scenarij oddaje, ampak je lahko arhivski posnetek ali sekvenca, ki je bila posneta šele po dogodku.

Question 40

Objektivnost

Answer 40

Z objektivnostjo gresta z roko v roki tudi avtentičnost in takojšnjost, ki povezujeta novičarske vrednote z lastnostmi televizije na splošno. Ker se avtentičnost povezuje z realističnostjo, takojšnjost pa z zdajšnjostjo ali oddajanjem v živo, sta obe osrednjega pomena za doživljanje televizije. V poročilih obe delujeta tako, da podpirata prevaro transparentnosti.

+ ukleščanje

Question 41

Takojšnjost

Answer 41

Takojšnjost ne uporabljajo samo zato, da bi zamaskirali proizvedenost poročil, ampak tudi zato, da bi promovirali prednosti TV v primerjavi s tiskom. Tehnologije distribuiranja novic, sateliti, so omogočile istočasno distribucijo novic po vsem svetu. Sateliti so izjemno draga distribucijska sredstva, in reden dostop si lahko privoščijo le velike multinacionalne korporacije. Novice predelajo v zgoščene satelitske programe, da bi jih prodali v vse kotičke sveta. Poudarek na hitrosti in takojšnjosti odvrne pozornost od poblagovljenja novic, katerih kriterije produkcije in selekcije določajo multinacionalne korporacije. Ker je kupovanje in zbiranje novic drago, revnejše države kupujejo bele novice o samih sebi ali o svojih sosedih.

Question 42

Strategije obvladovanja na ravni teksta

Answer 42

Ko pa govorimo o strategijah obvladovanja, ki začnejo delovati na ravni teksta, pa lahko izpostavimo štiri: eksnominacijo,
inokulacijo,
metafore in
novičarsko naracijo.

Question 43

Eksonominacija

Answer 43

Eksnominacija 🡪 evakuacija pojma iz lingvističnega sistema s strukturo razlik in alternativ
- subjekti so prikriti
- zvok: tvornik, trpnik (etnominirani – aktiv, občutek, da obstaja druga alternativa, eksnomi – pasiv)
- nekaj, kar ni poimenovano, nominirano: je poimenovano (poimenovan subjekt izjave)

Ta neosebna objektivnost, ki »jamči« njegovo resničnost, je primer ideološke prakse, ki ji Barthes pravi »eksnominacija«. Za to, kar je eksnominirano, se izkaže, da nima alternative, in ima zato zagotovljen status naravnega, univerzalnega ali tega, česar ne moremo izpodbijati.

Question 44

Inokulacija

Answer 44

Inokulacija 🡪 (metaforično) radikalni glas, da še bolj podkrepijo dominantno mnenje
- primer TEŠ 6, kakšen je vpliv sosežiga odpadkov? Nominiran: 1. intervjuvanka predstavlja strokovnjake, 2. intervjuvanka predstavlja šaleško ekogibanje… 2 poimenovani skupini
Eksnominiran: Teš (kot abstraktna entiteta, vsemogočna »Teš odgovarja«) podobno kot bi rekla, da država odgovarja. Te izjave imajo različen status, kar je eksnominirano se zdi močnejše, kar je nominirano zlahka zamenjamo, če se ne strinjamo z nečim.

Enako splošna je taktika »inokulacije«. V tej metafori Barthes poveže družbeno telo s fizičnim telesom. Inokulacija (cepljenje) pomeni proces, v katerem fizično telo sprejme vase nadzorovani odmerek bolezni, ki ga ogroža, da bi si okrepil obrambo pred to boleznijo. Figurativno se metafora nanaša na konvencijo novice, da radikalnim glasovom dopušča govoriti pod nadzorom ter so pri tem nominirani in vstavljeni v pripoved tako, da zagotovijo okrepitev družbenega telesa. Pomen besede v našem kontekstu potrebno razumeti seveda metaforično. Nanaša se na značilnost novic, da radikalne glasove nadzira in da so potem ti glasovi nominirani tako, da zagotovijo okrepitev družbenega telesa, ne pa da le-to ogrožajo. Drugače povedano: gre za to, da novice vstavijo neko alternativno mnenje, da se bolj dominantno mnenje bolj okrepi.